Usoda

[umetnica]

sej pol se pa itaq vsi razumemo med sabo

[borism]

Stori vse, kar moreš,

za drugo se zanašaj na usodo.

 

 

Japonski

[umetnica]

torej, japonci nam sporočajo, naj prav vse v življenju postorimo sami

 

BorisM, a prav razmišljam

[borism]

Bo kar držal....."Kdor uboga usodo, umre kot suženj"

[umetnica]

torej, sužnji pa že nismo,

poslušamo svojo pamet

[otožna]

in se prepustimo...

le kako bo tole sedaj izvenelo, če me je kdo prehitel

[umetnica]

otožna, lepo se je izšlo

[aakhut]

 

 

prepushcheno raznim interpretacijam....

 

 

666 zlobijeu.....tralala

[umetnica]

več je interpretacij, bolj je zanimivo

[aakhut]

 

 

vech se prepushchash,

bolj je zanimivo...

 

 

666 zlobijeu.....tralala

[umetnica]

bolj se prepuščaš, bolj je zanimivo,

več različnih interpretacij prepuščanja, pa je še bolj zanimivo

[Amis]

[Guest SaTurNina]

Ja.. recimo jst mislm na dva načina kaj usoda je.. recimo lahko mislm da je usoda neki kar je že zapisano.. (samo ubistvu nimam dokaza) da je res.. al pa da si usodo sami krojino ..pomoje si jo krojimo sami takrat, kadar ubistvu sploh ne poslušamo drugih in sami stojimo za svojimi spoznanji..pa dejanji..

 

 

A naključja obstajajo al Ne? ...ja.. možno da ja možno da ne..sam pomoje bolj use temelji na moč misli..kukr pa da je že nekje neki zapisan..

 

LEPO PRAZNUJTE, PA SREČNO 2004

[borism]

Morda je naša usoda nekje zapisana. Prepričan pa sem, da je od nas odvisno, kako jo preberemo.

[otožna]

kot sem rekla prepustim se trenutku in v tem trenutku mi boža dušo hmmm

[umetnica]

zelo pomembno se mi zdi pa to, da smo sposobni prevzeti odgovornost za svoje misli, besede in dejanja

in da se ob tem ne izgovarjamo na to, da je takšna pač naša usoda

[borism]

Kdor sam preklinja svojo usodo, jo hrani z najboljšo hrano.

[mitos]

Preblisk prihodnosti

 

Ko sem šel ob ograji navzdol, se mi je za ovinkom prikazala slika, preblisk prihodnosti,

kako kanja na tleh drži v krempljih belo golobico. Pogleda je stran od goloba proti meni…

 

Tista slika je bila kristalna čista, okoli nje je bila meglica. Na srečo sem si to zapisal. Ko sem skoraj pozabil na tisti dogodek, potem sem videl, na istem mestu, kjer sem videl sliko, kanjo z belo golobico v krempljih in preplašila se je mene. Zato si nisem tiste slike videl do konca, kanja je vzletala, golobico pa je pustila, takrat je bilo slika izpopolnjena.

 

Imel sem še veliko videnj, dokler se nisem ponesrečil.

 

Orhideja usoda torej obstaja.

[borism]

Kako je okrutna usoda kraljev; resnico jim govore samo takrat, ko si jih ne boje več.

 

 

J. G. Herder

[sfinga]

usoda smo mi sami in vse nitke so v naših rokah ,vse ostalo so le izgovori da nič ne naredimo,za vse izkušnje smo se sami odločili čeprav se tega ne spominjamo ,niso le lepe izkušnje tiste ki učijo največ nas naučijo manj lepe in le na ta način lahko napredujemo resnica je taka kot je in včasih nam to ni všeč posebno ker moramo sprejeti odgovornost za vse kar se nam dogaja,hrepenimo po svobodi in vendar se je prav zaradi tega bojimo.tudi to drži da imamo vedno moč in oporo če zanjo zaprosimo in vedno smo sposobni predelati situacijo ki se nam javlja če le prepoznamo kaj moramo iz nje potegniti pozitivnega.svoboda in resnica je res absolutna odgovornost za vse kar se nam dogaja ..ko se zaveš samega sebe se zaveš tudi tega ..tu ni vipov.tako je...

[borism]

Usodi se niti na konju ne ogneš.

 

 

Ruski

[Tamburin]

Še ena iz knjige "Vrata brez vrat":

 

Veliki japonski vojskovodja Nobunaga je nameraval napasti 10x močnejšo vojsko. Vedel je, da bo zmagal, a njegovih vojakov se je vseeno lotevalo malodušje.

Ustavil je čete pred šintoističnim templjem in rekel možem: "Po molitvi bom vrgel kovanec. Če pade grb, bomo v boju zmagali. Naša življenja so v rokah usode."

Nobunaga je vstopil v svetišče in se zatopil v tiho molitev. Nato je stopil na prag in vrgel kovanec. Pokazal je grb in vojaki so se navdušeno odpravili v zmagoviti boj.

"Moč usode je vsemogočna," je po bitki rekel pribočnik.

"Vsekakor," se je strinjal Nobunaga in mu pokazal kovanec, zlepljen iz dveh polovic tako, da je bil grb na obeh straneh.

 

[lia]

 

 

sreči je treba pomagat če ne drugače pa z zvijačo....heh ...že skoz pravim da so te pravljice črno bele s princi in pošastmi neuporabne....

 

bolje je basni čitat

[Guest mačona]

definitivno verjamem v usodo. verjamem pa tudi v moč volje in posledično delovanja. česar si ne znamo razložiti in če na nekatere stvari nimamo vpliva, lahko pripišemo krivdo usodi.

[*Ana*]

No, no, spet ni tako hudo in se ne smilim sama sebi. Pred leti sem imela taka obdobja, sedaj mi ni mar za določene stvari, očitno sem se slabo izrazila. Verjamem v usodo in to je to. Več kot 5 tipov sem imela, ki sem jih spoznala preko interneta in vse so bile bolj neljubezni kot ljubezni, ampak ne da se mi blodit o tem. Izkušnje pač naredijo svoje.

Prav imaš, verjetno je šlo za ljubezni v predstave, ki si jih imela o teh tipih in ko si videla resnične slike, se je tvoja ljubezen prebudila iz sanj.

Drugače pa, če bi usoda obstajala, bi bilo naše življenje nesmiselno. Namesto, da bi ga živeli sami, bi ga živela naša usoda. Vendar navsezadnje naše življenje le je naše življenje! A nimamo nekaj besede o tem, kako ga bomo živeli? Res bi bila zoprna misel na to, da ne glede na to koliko in kakšne ovinke bi naredili, vedno bi pristali na poti, ki nam jo je zarisala usoda! A ima potem sploh kakšen smisel delati uvinke?