Usoda

[mako106]

Če hočeš živeti, spet moraš dihati, jesti (tako ali drugače pridobivati energijo) itd. Anarhist, razumem ves čas, kaj mi želiš povedati, ampak vidim, da je tvoje gledanje idealistično. Jaz sem nekoč tudi trdil, da ne obstaja moraš. Na nek način je to idejno res, a praktično-življenjsko je povsem brezpredmetno.

dovolj je da dosežeš stanje zavesti....ko "moraš" ni več potreben....in temu se tudi tvoje praktično-življenjsko delovanje prilagodi

[Alan_New]

Lahko dosežem še take višave in globine zavesti, določen moraš še vedno obstaja. Moram plačati položnice, davke, jesti, piti, skrati, scati itd. po spisku.

[mako106]

Lahko dosežem še take višave in globine zavesti, določen moraš še vedno obstaja. Moram plačati položnice, davke, jesti, piti, skrati, scati itd. po spisku.

mislim da imava nekakšen razkorak v razmišljanju in dojemanju ene čisto preproste besede kot je moraš....malo škoda...da si ne znaš niti predstavljati takšnih višin in nižin svoje zavesti....ko "moraš" ni več potreben...govorim ti o stanju zavesti....ko nehaš vse svoje potrebe in želje....gledati skozi nekakšno prizmo "moram"....to ne pomeni da nekaj ne boš ali ne moreš več...ampak samo to, da ti vse kar si prej moral, postane na nek način samoumevno....da to storiš brez napora in upora...itd...itd

[Alan_New]

Ne vidim razkoraka med najinimi razmišljanji, oziroma je samo navidezen. Točno vem, kaj si mi hotel povedati in te razumem in se tudi strinjam s te strani. A hotel sem poudariti še drugo plat medalje ali kovanca ali česarkoli že. Trditev "morati ne obstaja" je seveda z nekega vidika resnična, a tukaj je postavljena absolutno, kot taka pa je neresnična in ni dovolj natančna, ker v praktičnem življenju še vedno obstajajo zadeve, ki jih moramo opraviti, če se hočemo izogniti določenim posledicam. Zato tako vztrajam na tem, da morati še vedno obstaja, pa naj dosežemo še take globine bitja. In to je na nek način usoda.

 

Gledam zelo široko in logično je, da izpade enostransko, ker je preveč široko.

[mako106]

besedica "moram" je zelo osebna stvar vsakega posameznika....jaz osebno še vedno nekaj "moram"...vendar verjamem, da mi v bodočnosti te besede ne bo več potrebno uporabljat niti ne čutiti, niti ne več živeti po njenih zakonitostih....verjamem...to mi je dovolj

[Alan_New]

besedica "moram" je zelo osebna stvar vsakega posameznika....

Prizadane predvsem ego.

jaz osebno še vedno nekaj "moram"...vendar verjamem, da mi v bodočnosti te besede ne bo več potrebno uporabljat niti ne čutiti, niti ne več živeti po njenih zakonitostih....verjamem...to mi je dovolj

S tem verjetno misliš, da ko boš sicer počel nekaj, kar bi bilo nekoč morati, ne boš pa imel občutka prisile zraven? To hočeš povedati, če prav razumem?

[mako106]

S tem verjetno misliš, da ko boš sicer počel nekaj, kar bi bilo nekoč morati, ne boš pa imel občutka prisile zraven? To hočeš povedati, če prav razumem?

s tem mislim povedati....da bom takrat razumel izbiro...v njeni neskončnosti

 

Prizadane predvsem ego.

 

zato pa je zelo osebna zadeva vsakega posameznika

[anarhist]

Če hočeš živeti, spet moraš dihati, jesti (tako ali drugače pridobivati energijo) itd. Anarhist, razumem ves čas, kaj mi želiš povedati, ampak vidim, da je tvoje gledanje idealistično. Jaz sem nekoč tudi trdil, da ne obstaja moraš. Na nek način je to idejno res, a praktično-življenjsko je povsem brezpredmetno.

 

Brezpredemetno je, ko si zastaviš pot, se strinjam. Ampak dokler si zastavljaš dolžnosti si jim podvržen. Uresničevanje zakona karme ali kakor hočemo to nazvati se spremeni v dolžnosti, ki te samo omejujejo. In ta zakon je v življenju povsod prisoten, zato je v tvoje dobro da to storiš. Ni pa obvezno.

[Kabalist]

Kako trpi ego, ko sliši besedo morati. Pa vendar vsi dobro veste, da de facto obstajajo zadeve, ki jih morate opraviti, pa se lahko še tako tolažite, da se nič ne mora.

Ne trpi ego. Gre za vprašanje logike. Obstaja več ravni MORATI. Na najnižji ravni je najbrž seznam MORATI, ki zagotavlja ohranitev lastnega trupla. Naša trupelca pak potrebujejo papico, pupico, zrak in še kakšno malenkost, da fizično funkcionirajo.

Mimogrede... ego pravzaprav delujo v skladu s silno preprostim spletom zakonov. Pravzaprav so samo štirje - ohranitev sebe, igre, občutki in položaj v družbi. Aes svet je takšen, kakršen pač je samo zaradi teh štirih potreb ega...

[Antoninus]

Pravzaprav so samo štirje - ohranitev sebe, igre, občutki in položaj v družbi. Aes svet je takšen, kakršen pač je samo zaradi teh štirih potreb ega...

 

Kakšne igre imaš v mislih in kakšne občutke?

[Kabalist]

Hm, sem mislil, da ljudje, ki se ukvarjate z duhovnostjo, dobro poznate način delovanja svojega ega. Saj je tako enostaven.

Naj torej podrobneje podam shemo štirih zakonov (v Kabali so znani že mnogo stoletij):

Zakon preživetja: Človekova potreba po samoohranitvi in ohranitvi vrste. Mopraš jesti in piti, da preživiš in moraš kaj storiti, da človeštvo ne izumre.

Zakon iger: To so različne aktivnosti, ki zaposlujejo naš um. Šport, opravljanje sosedov, brannje knjig ipd. To so naše aktivnosti, ko se ne pehamo za preživetjem.

Zakon doživetij:Vsi se radi dobro počutimo. Vsem godejo dobri občutki. Ige in doživetja so tesno povezani s t.i. pragom zavesti, saj se tako ustvarja lažna osebnost - jesodski ego - človek z imenom ter priimkom, družbena oseba.

Zakon položaja: Vsakdo od nas želi pridobiti določen družbeni status, potrditev svoje vloge v družbi. Različni akademski nazivi, titule ipd. služijo temu. Zakon položaja je povezan z igrami, doživetji in posledično preživetjem. Vse skupaj je celota, naša osebnost, zadolžena za telesno bivanje.

Središče vseh teh štirih zakonov je ta "nesrečni" ego, središče materialnega bivanja. Ta ego niha med moralnim pogonom in moralno zavoro (saj poznate legendo o Scili in Karibdi in še mnoge druge na to temo). napaja se iz aktivnega spomina in nanj vpliva ocean podzavesti.

Sodobna psihologija, klinična psihologija, sociologija in filozofija z malce bolj zapletenim besednjakom učijo ravno to, vsak na svojem področju.

[Antoninus]

Hm, sem mislil, da ljudje, ki se ukvarjate z duhovnostjo, dobro poznate način delovanja svojega ega. Saj je tako enostaven.

Hvala

Ego je res prebrisan in točno ve, kaj ti mora nuditi, da ohranja status quo. Raznličnih delitev stukture in delovanja je pa tudi kolikor hočeš.

[Kabalist]

Velik del duhovnosti na veliko razglaša, kako je ego nekaj slabega, dasiravno nujnega, a zelo majhen del duhovnih sistemov se loteva resne obravnave ega kot nujnega dela zavesti vsakogar od nas.

[Antoninus]

Velik del duhovnosti na veliko razglaša, kako je ego nekaj slabega, dasiravno nujnega, a zelo majhen del duhovnih sistemov se loteva resne obravnave ega kot nujnega dela zavesti vsakogar od nas.

Je, ego je vsekakor nujen za izkušnjo individualnosti. Ko pa postane tiran in nam diktira stvari, pa se ga poskušamo znebiti

[mako106]

sprejetje lastnega ega je prva postavka pri sprejetju samega sebe

[Bombonček]

hmmm...usoda....zadnje čase veliko razmišljam o njej....namreč verjamem v moč pozitivnih misli, molitve, a po drugi strani verjamem tudi v karmo (vzrok in posledica)...torej vprašanje je če je mogoče z pozitivnim mišljenjem, ko preraseš neke vzorce, preseči karmo iz prejšnjih življenj....vsekakor sem prepričana, da ima človek svobodno voljo, saj če bi usoda definitivno obstajala, potem življenje ne bi imelo nikakršnega smisla, saj bi bili kot lutke, ki bi jih "nekdo od nekje" vodil....potem se ne bi mogli nič učit iz lekcij, ker bi tako ali tako bile že usojene...hmmmm...kako komplicirano je to....bolj kot razmišljam manj razumem....

[Antoninus]

hmmm...usoda....zadnje čase veliko razmišljam o njej....namreč verjamem v moč pozitivnih misli, molitve, a po drugi strani verjamem tudi v karmo (vzrok in posledica)...torej vprašanje je če je mogoče z pozitivnim mišljenjem, ko preraseš neke vzorce, preseči karmo iz prejšnjih življenj....vsekakor sem prepričana, da ima človek svobodno voljo, saj če bi usoda definitivno obstajala, potem življenje ne bi imelo nikakršnega smisla, saj bi bili kot lutke, ki bi jih "nekdo od nekje" vodil....potem se ne bi mogli nič učit iz lekcij, ker bi tako ali tako bile že usojene...hmmmm...kako komplicirano je to....bolj kot razmišljam manj razumem....

Verjamem, da se karmo definitivno da preseči in izničiti. Človek pa ima svobodno voljo, da izbere Boga ali svet. Če izbere prvo, mu bo Bog ublažil usodo ter ga varno prepeljal čez svet nazaj domov. Če pa izbere drugo, bo šel skozi svojo usodo poln nabirajoč želje in bojazni, ki ga bodo po smrti spet prignale v ponovno rojstvo, dokler enkrat končno ne izbere Boga.

[Kabalist]

ko preraseš neke vzorce, preseči karmo iz prejšnjih življenj....

Mislim, da imaš dovolj dela s tem, kar se je pod tvojo kožo nabralo tokom tvojega lastnega življenja. Če jutri začneš trdo delati na sebi, boš kar nekaj let grdo garala, da vsaj približno spoznaš, kaj vse si in predvsem, kaj vse nisi. Za ureditev svojega zasebnega pekla imaš vrh glave dela (tako kot vsak izmed nas), zato se ne obremenjuj z drugimi (zlasti udobno pokojnimi).

[anarhist]

Mislim, da imaš dovolj dela s tem, kar se je pod tvojo kožo nabralo tokom tvojega lastnega življenja. Če jutri začneš trdo delati na sebi, boš kar nekaj let grdo garala, da vsaj približno spoznaš, kaj vse si in predvsem, kaj vse nisi. Za ureditev svojega zasebnega pekla imaš vrh glave dela (tako kot vsak izmed nas), zato se ne obremenjuj z drugimi (zlasti udobno pokojnimi).

 

Joj, kakšen zatežen pogled. Osebna rast ni nobeno trdo delo ali "grdo garanje".

[Kabalist]

Odvisno od resnosti, s katero se podaš na pot osebnostne rasti. Lahko se fino imaš, poješ, se greš dvigovanje kundalinija in se greš meditacije... a takšno delo ohrani nedotaknjen lasten osebni pekel, lastne slabosti. najtežje delo je soočenje in preseganje lastnih slabosti. Nek okultist je pred leti rekel: "Vade Ultra!"

S tem se strinjam. Vsi bi se malce igrali duhovnost in pri tej igri se je odgovornosti najlažje izogniti tako, da rečeš: "Moja slaba karma. MNoram se z njo soočiti." A ostane pri besedah. Pač... vsakomur glede na trenutno stanje...

[ZVEZANI]

http://www.lunin.net/forum/index.php?showt...;st=entry

[zerkalo]

Jasnovidci vedo, da se prihodnosti ne da spremeniti, ker jo vidijo, drugi jo lahko ker je ne poznajo, kdo ima prav?

 

Jasnovidci vidijo samo možnosti, nekateri kaj tudi vedo, drugi pač ne. Še enkrat pa

povem, da se včasih stvari dogodijo tudi že v prihodnosti, torej "še preden se

dogodijo". Te pa jasnovidci, jasno, vidijo.....

[Kabalist]

Jasnovidci vedo, da se prihodnosti ne da spremeniti,

Prihodnost je nedoločljiva. Tisti zajebani princip nedoločnosti pač pokvari vs eradosti prerokovalcem in podobnim. Prihodnost je možno napovedati samo kot možnost z določeno verjetnostjo glede na trenutne trende in razvoj v preteklosti.

[zerkalo]

Jasnovidec, ki vidi možnosti ni noben jasnovidec, to vidimo vsi. Vse stvari se že zgodijo v prihodnosti, ker prostor sicer ima 3 dimenzije, čas pa le eno in to naprej ,... ampak ne v resnici. To pač velja za naše (3+1) dojemanje sveta, ampak nekateri imajo upgrade in gredo lahko (0+3)

 

Ja, vsi imamo možnost videti možnosti, samo eni jih pač vidijo več drugi manj. Preprosto povedano,

vsi lahko z delom na sebi postanemo jasnovidci. Nihče pa ne more videti tvoje odločitve v prihodnosti,

če se še ni zgodila. (če se je že, pa jo vidijo tisti ki to zmorejo, jasno)

Point tega umovanja je, da smo popolnoma sami s svojimi odločitvami odgovorni za svojo

usodo oz. lepše povedano, ves čas jo sami kreiramo. Torej usoda je in ni.

Tisto o času, ki ima samo eno dimenzijo sem pa tudi sam prebral v eni knjigi in moram pripomniti,

da je avtor povedano mu razlago malce priredil zaradi jasnejšega razumevanja, svojega seveda,

v tistem trenutku. Me prav zanima, kakšna je njegova trenutna razlaga te zamotane zadeve...

[zerkalo]

Tako kot praviš je treba biti prepričan. Torej vzameš drugo možnost in zaradi tega, kar ponuja tudi vso odgovornost nase. Ok.

 

Jaz pa mislim, da ni tako. Preveč se mi je že sanjalo, da bi bilo tako,... Čeprav tu ne gre za definicijo jasnovidnosti, kot si jaz to predstavljam,... gre za nekaj drugega, še sama ne vem kaj, pač nekaj je,...

 

Pravi jasnovidci so zelo redki, v Sloveniji jih ni.

 

Resnica in prepričanje si ne gresta vedno z roko v roki,.. včasih je bolje tako. Verovanje in resnica pa ponavadi sploh ne.

 

Poizkusi z vedenjem in resnico, morda bo šlo...