Samomor

[speluza]

Rada bi iz prve roke povedala nekaj o samomoru. Zaradi depresije sem se bolnišnično "zdravila" . Imeli smo vsak dan polno terapij, skupinskih in osebnih, trikrat na dan zdravila, zmerom večje odmerke... Nima veze, skratka. Ker sem bila tam kar nekaj časa, sem se nekako zbližala (vendar ona ne meni) z neko pacijentko. Čez vikend so nas večinoma spustili domov in nekega lepega vikenda so, ker so mislili, da je bolje (zadnje dni je celo govorila!), tudi njo spustili domov. V nedeljo zvečer se ni vrnila in niti ne v ponedeljek. Šla je na sprehod in se obesla.

dejstva: ni bila žalostna

ni poslušala glasbe

ni govorila

ni mogla artikulirati misli, za katere je rekla, da jih sploh nima

ničesar ni čutila

normalno je jedla, včasih kadila

na vsak način sem jo hotla pripravit do tega, da bi vsaj zmano govorila, če že ni s psihijatri

 

Kar hočem povedat, je naslednje: SAMOMORA NE NAREDIŠ ZARADI ŽALOSTI, ne narediš ga zaradi tega, ker ne vidiš druge rešitve, ampak zato, ker NOČEŠ druge rešitve. Samomora se ne da preprečiti s pogovorom ne s terapijo ne z antidepresivi.

 

Samomor je lahko posledica dolgotrajne depresije ali depresivne psihoze, ki se (gledano čisto biokemično) pojavi zaradi nenormalnosti v izločanju serotonina v možganih. Preveč ali premalo serotonina povzroči depresivne motnje in anksioznost. To naj bi odpravili najmodernejši antidepresivi in antianksiotiki.

no,ja. Jaz še vedno potrpežljivo čakam in goltam.

 

Tino imam rada in jo spoštujem, ker je zbrala toliko poguma, da je uresničila edino misel in željo, ki jo je imela.

 

nažalost vem, kakšen je ta občutek. Na srečo pri meni ni dolgotrajen. Gre za to, da se ti enostavno NE DA VEČ ŽIVETi. ne da se ti več sprejemat dražljajev, nočeš sploh več misliti, ker te vse utruja in vsake toliko dobiš napad tesnobnosti, kar pomeni, da se telesno tako počutiš, kot da doživljaš panični strah (adrenalin,...), zavestno pa veš, da za to ni vzroka. Ampak občutka se ne da odpraviti in potem bi najraje ZBEŽAL VEN IZ SEBE, RAD BI NEHAL OBSTAJATI, edina rešitev je, da ukineš svojo zavest.

 

To je duševna bolezen in grozna je. Ker te razžira, dokler ne narediš nečesa, kar potem ljudje vzamejo kot sebično, otročje, neumno...

 

Ampak: za samomor take vrste so potrebna jajca, pogum. Ker se moraš prepričat, da si dovolj sebičen, da narediš edino stvar, ki ti kaj pomeni. Ker mi nikakor nismo sebični. Vse bi dali za druge, za njihovo srečo.

 

Zato samomor nikakor ni najlažja odločitev in pot do nje je naravnost grozljiva.

 

In posledice tudi...

 

Ampak, vesela sem za Tino, ker ne trpi več. In rada jo imam, spoštujem jo. Narobe bi bilo, če bi ji kdo to preprečil.

 

in kaj so rekli vrli zdravniki, po tem, ko se je ponovno dalo pogovarjati z mano:

Na vsake tri leta se to zgodi. Tina je bila pregloboko in ni se ji dalo pomagati.

 

te prasice so jo dejansko mele zaprto v pofukani norišnici in jo gledale in bleferale, da jo bojo rešile?!?!!!

 

lep dan še naprej.

[Guest sstane]

Speluza. lepo si to opisala

[Aira]

<{POST_SNAPBACK}>

 

nažalost vem, kakšen je ta občutek. Na srečo pri meni ni dolgotrajen. Gre za to, da se ti enostavno NE DA VEČ ŽIVETi. ne da se ti več sprejemat dražljajev, nočeš sploh več misliti, ker te vse utruja in vsake toliko dobiš napad tesnobnosti, kar pomeni, da se telesno tako počutiš, kot da doživljaš panični strah (adrenalin,...), zavestno pa veš, da za to ni vzroka. Ampak občutka se ne da odpraviti in potem bi najraje ZBEŽAL VEN IZ SEBE, RAD BI NEHAL OBSTAJATI, edina rešitev je, da ukineš svojo zavest.

 

točno tako je

 

se da tudi drugače: avtogeni trening, meditacija in najdeš vzrok...nekaj, karkoli da se boriš. da te misel na to greje ob tezavah s katerimi se spopadaš. in počasi se njihova moč zmanjša. iz izkušenj.

[Bern]

Astrološko gledano pa "skrajno grda 12. hiša".

 

Kjer ne gre le za beg pred realnostjo, ampak je to pomešano s samoobtoževanjem, samokaznovanjem in samouničevanjem (Plutonsko, seveda) ter z le malo "izhodov" iz teh pozicij.

 

Seveda ni vsaka 12. hiša taka. Za nekatere je dovolj, da se ga nažehtajo in ubežijo na ta način, nato pa lahko (dano jim je!) gredo spet v lajf.

 

(No, za tiste, ki tako bežijo prepogosto, poskrbi narava sama (astrološko nakazana z dovolj slabim Jupitrom, ki "vlada" tej isti 12. hiši), pri čemer ni treba storiti samomora, ker te prej uniči ciroza.)

 

Nič kaj duhovni pogled na stvar, priznam. To je samo malo iz prakse pa malo še razmišljanja zraven.

 

vsem, ki se ukvarjate s takimi zadevami. Tako ali drugače.

 

[skwo]

Tole je samo v poduk tistim,ki mislijo,da lahko rešijo koga pred samomorom ali se počutijo odgovorni zanj.seveda je samomor egoistično dejanje,polno nesmisla .eni seveda mislijo,da si s tem samomorilec naredi več škode kot koristi,le da se ne zavedajo ,da tak človek tega ni sposoben razmišljati.kako sploh bi razmišljal o tem,ko pa je v njem toliko protislovij,toliko grdih ,umazanih reči,ko se spletajo in prepletajo svinjarije,ki vztrajno zatirajo vsako iskrico lepega.kot neusahljiv izvir,ki zaliva iskrice upanja.ko se že pojavi že se zasliši zvok kssss,ugašajoče iskrice.bog naloži vsakemu toliko kolikor zmore,pravijo.tak človek pa ve ,da je bog v grdi zmoti in s to njegovo teorijo je v presneti zmoti.pa nič zato,saj je itak odgovornost na temu človeku,ki klone in on takrat nima prstov vmes.tak človek ne premore ljubezni.sam sebe ne zmore imeti rad in posledično tudi druge.dopoveduje si,da ima neskončno rad druge,le sebe ne zmore in ko pride trenutek resnice v njem,ko ta trenutek dobi moč glasu,kriči v njem le eno sporočilo in sicer,da je en velik hinavec.pa smo spet pri svojih najbljižjih,ki naj bi jih imeli radi in bili hvaležni za vsa dobra dejanja oz.,za vsa dejanja,saj so bila vsa narejena v samo dobri veri zanj.pa smo pri svojih otrocih,ki naj smo jim dolžni,da jih spravimo v svet.ta clovek pa ne premore trohice ljubezni in hvaležnostiin odgovornosti.gorje mu pa ne od teh ljudi ampak od bremena krivde kako slab človek je.se tu zacne smiliti sam sebi?mogoče oni zunaj vidijo tako,le jaz mu verjamem,da ne more drugače čutiti,ker dejansko ni sposoben teh ali kakršnokoli drugih čustev.tak človek je bil mrlič že zdavnaj prej,ki se mu je uspelo pretvarjati do tiste točke,ko mu je bilo tega dovolj.izgovori za odhod na drugi svet so za lase privlečeni in bistvo je vedno skrito,tistim ,ki ugotavljajo,zakaj se je spravil s sveta.tak clovek ima slabo vest ze ko mu nekdo reče,da ga ima rad.takrat začuti grenki priokus hinavščine,ker si želi to vrniti pa ne zmore.nenehoma daje,le daje in ko zmanjka materiala,takrat pac umre.tako,da samomor se mi ne zdi niti malo otožujoče dejanje.to je pač način smrti.eni zbolijo,eni se vrzejo pod vlak,v reko,v strup..nihče ne obtoži s slabičem ali egoistom človeka ,ki zaradi bolezni umre.to je sprejemljivo.samomor…to pa je grozno grdo,sebično in oh in sploh.so pač šibki členi,ki odpadejo.so v skladu z naravnimi zakoni,da močnejši preživi.in še to,da otroka izropajo čustev in ko odraste z neizživetim otroštvom,kako naj sploh ta človek,ki ga še vedno imajo za otroka ampak od njega zahtevajo strašno odggovorno odraslo vedenje,kako naj ta človek živi ali se nauči ljubiti sebe in druge.naredili so egoistično pošast ,ki pa mora živeti z občutki krivde in ko se zave,da je pošast,naredi že svojim potomcem toliko škode,da bi jo že drugi lahko brez usmiljenja likvidirali.zato je pač najbolje ,da to stori sama,ker ni kanditata,ki bi jo pokončal.zrelo za na psihiatrijo?mogoče.saj tam zapro vse take ljudi,ki niso po standardnih merilih.

[devica]

Men je moznost samomora ful dobra spodbuda za zivljenje. Zdi se ena redkih moznosti, ko lahko resnico vplivas na bivanje v svetu v katerega si bil vrzen. Vedno kadar mislis, da si vse moznosti izcrpal- ta moznost te vedno caka. Kadar sem v ku*cu pomislim na to in dobim neverjetno voljo in vse naredim z vecjo lahkoto in ponavad pol vse stece. Samomor je men isto kot varnostna mreza vrvohodcu. Ce ves, da te vedno caka se ena moznost, ti da to energijo, da z vecjo voljo zakorakas v zivljenje.

[stamina]

Tema iz naftalina sicer, ampak vseeno. Masikdo pravi, da je najlažje enostavno narediti samomor. Tisti, ki to reče, tega nikoli ni poskusil niti razmišljal o tem. S težavami se vsi soočamo na svoj način, vendar se pogosto zgodi, da se le-te tako nakopičijo, da več ne znamo iz njih. Meni osebno se je to zgodilo, res da leta nazaj, ampak se še vsega spominjam. No, očitno mi ni uspelo (ne javljam se iz onostranstva), včasih še danes rečem, matr, zakaj mi ni ratalo. Ampak sem močnejša, precej močnejša kot sem bila tedaj. Seveda močnejša v smislu soočanja se z življenjem in vsemi ovirami, ki mi jih meče pred noge. In tudi misel, da bi roko nase položila, mi ne pade na kraj pameti več.

 

Potrebno je veliko, da zbereš moč in narediš usodni korak. Da ti je povsem vseeno oz. manj pomembno, kako se bodo počutili tvoji domači, ko te več ne bo. Skrajni egoisti se sicer niti tega ne vprašajo, jst sem se. Vendar nekoga, ki več ne more, ki več noče in nima volje nadaljevati, ni mogoče rešiti. Lahko takšne zaprejo v umobolnice in jih držijo umirjene z zdravili. Vendar takšni, ki do tja prispejo, so znotraj, v duši, že mrtvi. Moje težave, ko sem jih pogledala iz drugega zornega kota, niti niso bile tako strašne. Danes sem ponosna, da sem jih premagala in premagala svojo brezbrižnost (do sebe predvsem). Sicer še danes ne trdim: življenje je lepo. Ker ni zmeraj. Življenje je težko tudi danes.

 

Spomnim se tudi moje mame. Njenega šoka in njene neizmerne žalosti, ki jo je zaznamoval za celo življenje. Spomnim se tudi šoka in bolečine prijateljice, ki se je ravno tisti večer odločila za obisk in me našla. Verjamem ji, da je to bil prizor, ki ga nikoli v življenju ne bo pozabila. Ne znam si predstavljati, kako bi se počutila mama, če bi mi dejansko uspelo. In edino ta groza, ki jo je izžareval njen obraz, je razlog, da nikoli in nikdar ne bom storila česa podobnega več. (no, tudi moj sin je razlog, vendar ga takrat še nisem imela).

 

Samomor je morda res easy (easy v smislu rešitve problemov, ne pristopa) way out, ampak je hkrati kruta obsodba tvojih najdražjih in najbližjih na življenje polno občutkov krivde (običajno neutemeljenih) in večnega vprašanja brez odgovora: Zakaj?

[sanjica*]

otroka izropajo čustev in ko odraste z neizživetim otroštvom,kako naj sploh ta človek,ki ga še vedno imajo za otroka ampak od njega zahtevajo strašno odggovorno odraslo vedenje,kako naj ta človek živi ali se nauči ljubiti sebe in druge.

SKWO: sm brez besed....točn tak se počutm...ne wem pa kok naprej, ker ne bi rada "končala", sam sm dobesedno čist zgublena. Povej, se(si se) ti tt tak počutu?

Res je, da občutiš samo krivdo;poskušaš ugajat seb in drugim pa se ne najdeš;ne čutiš sprejetosti;vse kar nardiš je narobe, ne znaš pokazat čustev, čutiš vedno večjo praznino, v prsih te tišči, strah te je;zjutri namest da bi se razveselil sončka in nuga dneva te je STRAH; ne veš koga bi krivil,najprej hočeš krivit straše pa pol spoznaš,da si v bistvu na svoj način razvajen;da si za to kar se ti dogaja kriv sam.

Počutiš se bedn k folk s 100x večjimi problemi najde veselje v lajfu, lubosumn si na ludi k so "srečni" in se počutiš bedn ker tak čutiš, sram te je, da si tok šibek,"čudn", poskušaš se prpravit, d bi te kaj zanimal,da bi se izkopal iz tega začaranga kroga neaktivnosti pa te ob vsaki majhni spremembi,težavci potegne spet not. Ne wem al so to živci, seratonin...obstaja formula za voljo do lajfa?Imaš sanje pa so vse nedosegljive,pretežke-je to lenoba?Hm pomanjkanje lubezni-itak;sam nikogar ne morš prsilit, da bi te meu rad;sicer je pa res, da morš met sam sebe rad;sam kaj če se ne morš met,če se zdiš sam seb bedn,če ne razumeš kaj je blo narobe s tabo, da si zj tak, "drugačn"? Pomoje je z odvisniki isto;uni se ubijajo počasi;takim k sm js pa tist čru o zlitosti z okoljem ne pusti kaj takga; ker če kdo to opazi je to največji udarc.

Ka pa vem... če ma kdo kakšna nasvet naj kaj napiše ker tak je res bedn žvet in je sam vprašanje časa in izivov, ki so pred tabo.

Ka pa kej pravte o tem, da je lajf sam eno kroženje, da neglede kok se trudiš vedn padeš v svoje "navade", v svoje vzorce vedenja....ker pol je itak brezveze, ker se ne da nič spremenit...pizda,a je use res vnaprej določen in je pot nektirih pač samomor?Ne morm,nočm vrjet tega;en del tebe čuti to-drug del je pa "gnil"

 

Drugač ste pa usi tu gor zlo cool

Lepo se mejte *čaw*

[Marsa]

Zivjo Sanjica in dobro0dosla!

 

Zelo modro si ravnala, da si se pridruzila in tole napisala. In pogumno.

 

Ni bedno zivet. Sama sem se ze velikokrat tako pocutila, ce zelim, se lahko tako pocutim tudi zdaj... kadarkoli, pravzaprav... ker vedno nas obhajajo tudi dvomi... samo ne smemo dopustit, da 'mracno' prevlada.

Ni vse naprej doloceno - ti dolocas svojo pot z vsakim korakom, ki ga naredis.

Vzorcev, ki si jih 'osvajal' desetletja, se tezko zlosas kar cez noc - potrebnega pa je tudi nekaj dela na sebi... a to je v vsakemm primeru - tudi ko si radosten, kajti nobeno stanje ni vecno.

 

Najboljse 'zdravilo' je delo, ukvarjanje z necim in pozitivne afirmacije.

 

Pot nekaterih je samomor, ker so se tako odlocili (ne glede na to, ali je slednja dozorevala ali bila hipna).

Odlocis se za lajf, ker se odlocis ZASE.

 

Pridi se kaj napisat raje, imamo kupe simpaticnih in pozitivnih tem...

Pejt se mal sprehodit po forumu pa mal padi notri... pa se kje vskoci.

 

Srecno!

[free]

Da, vrtenje v lastni kroznici - ego.

Sicer pa hvala ti za tvoja razmisljanja in izpoved!

K je clovek v stanju kroznice, se um oprime vsega, samo zato da bi prevladan nad zivljenjem in tudi tako deluje ego. Ti pa si mi z tvojo izkusnjo povedala deloma tudi kako tudi deluje um.

----------

Rada bi iz prve roke povedala .....

[free]

Ja, cisto ga izropajo, do konca, ne ostane 0... :xx!:

Antony DeMelo: "Dihanje je bog, zavedajte se tega!"

Ego ni bog!

-----------

...in še to,da otroka izropajo čustev in ko odraste z neizživetim otroštvom,....

[Duh]

Ka pa kej pravte o tem, da je lajf sam eno kroženje, da neglede kok se trudiš vedn padeš v svoje "navade", v svoje vzorce vedenja....ker pol je itak brezveze, ker se ne da nič spremenit...pizda,a je use res vnaprej določen in je pot nektirih pač samomor?Ne morm,nočm vrjet tega;en del tebe čuti to-drug del je pa "gnil"

 

Sanjica!

 

Ne vem, koliko si stara in morda niti ni pomembno, pa vendar... Zelo lepo in tocno si napisala, lepse sploh ne bi mogla. Vem kako se pocutis, ker sem imel tako izkusnjo v lajfu in je na koncu malo manjkalo, da nisem padel cez rob. Vcasih se ne cutimo dovolj mocni, da bi kljubovali zivljenju in izzivom, ki nas cakajo in nas je strah. Pa vendar nekateri ta strah premagajo, nekateri pa ne, oziroma ne vidijo nobenega izhoda, razen seveda samomor. Poglej, zivljenje je kratko, zakaj bi ga skrajsevali.....saj vem, nisem razmisljal tako, ko sem bil v tvoji situaciji, pac pa zdaj razmisljam tako.

Ce mislis, da sama ne zmores, poizkusi najti oporo v osebi, ki te bo (te ima) imela rada in ji ne bo vseeno zate. In s tem ne mislim nujno starse, ker vcasih njihova ljubezen ni dovolj, oziroma je drugacna, kot tista, ki nam jo lahko ponudi partner.

 

In pa, poizkusi najti v sebi pozitivne lastnosti in jih se dodatno razvijaj. Pocutila se bos bolje in okolica te bo bolje sprejemala. In ne reci, da jih nimas, ker jih ima vsak clovek (celo najhujsi kriminalci )

 

Drzi se, mislim nate!

[Duh]

<{POST_SNAPBACK}>Tema iz naftalina sicer, ampak vseeno. Masikdo pravi, da je najlažje enostavno narediti samomor. Tisti, ki to reče, tega nikoli ni poskusil niti razmišljal o tem.

Spomnim se tudi moje mame. Njenega šoka in njene neizmerne žalosti, ki jo je zaznamoval za celo življenje.

 

Samomor je morda res easy (easy v smislu rešitve problemov, ne pristopa) way out, ampak je hkrati kruta obsodba tvojih najdražjih in najbližjih na življenje polno občutkov krivde (običajno neutemeljenih) in večnega vprašanja brez odgovora: Zakaj?

.....Sanjica in vsi, ki imate take namene, vzemite si k srcu tole in razmislite malo....

[Volk K.L.]

Kar se tiče samomora, nimam niti cajta da bi o tem sploh razmišljal o tem sociopatskem pojavu.

 

No zdaj pa lahko sklepamo, kako se pride do samomora. Preveč cajta in ležernosti. ???

 

Četudi imaš problem, je treba naprej funkcionirati. Poznal sem modela, ki je bil vedno nasmejan, dobre volje, rad je pomagal, pa ga je nekega dne zmanjkalo, ker ni prenesel da ga je punca pustila zaradi drugega. Nikoli ga ne bom razumel, zakaj se ni nobenemu zaupal, zakaj je to tiščal v sebi, zakaj, zakaj, zakaj, zakaj in zakaj ...

[Duh]

Zakaj se nobenemu ni zaupal? Morda zato, ker je bil preprican, da mu nihce ne more pomagati okrog njegovega problema (razen seveda punce) in se mu je zdelo, da nikakor ne bo vec srecen.....vsaj ne brez nje! Ljubezen je lahko usodna ravno toliko, kot je lahko lepa...

[Duh]

NIHČE NE POTREBUJE DRUGEGA ČLOVEKA ZA TO, DA MU DAJE MOČ, VOLJO DO ŽIVLJENJA. ENERGIJO!

Ko je v nas moč, ko smo sami s seboj CELOTA, takrat je odnos z drugim človekom lahko kvaliteten.

 

 

Kvaliteten je lahko tudi, ce dv celoti tvorita se bolj popolno celoto! Vsak clovek ima njekje na svetu drugo polovico, ki ga izpolnjuje!

[Duh]

[aakhut]

vragec

 

BLA ... BLA .... BLA ... BLA ....

kolk ste vsi pametni

kje ste pa bli k vas je rabla, rabu?????

BLA ... BLA ... BLA ... BLA ...

 

zlomk

[lia]

 

butni se v skalovje....

nč ne nuca tut če se pogovarjaš s takim, ki hoče to naredit....

vsak kdaj koga rabi...

 

pa nehi se že sam seb smilt...

 

vsak si mora sam pomagat...

 

pa nehi slabo volo stresat tle zlomk...

 

ni razumske razlage zato da narediš samomor....pr teh zadevah je sam hudič na delu....

[aiwa]

pri teh zadevah je sam hudič na delu zlomk pa ne da maš ti prste vmes

[aakhut]

<{POST_SNAPBACK}>

 

butni se v skalovje....

nč ne nuca tut če se pogovarjaš s takim, ki hoče to naredit....

vsak kdaj koga rabi...

 

pa nehi se že sam seb smilt...

 

vsak si mora sam pomagat...

 

pa nehi slabo volo stresat tle zlomk...

 

ni razumske razlage zato da narediš samomor....pr teh zadevah je sam hudič na delu....

 

vragec

 

PREDVSEM JE ZADEVA ZELO RAZUMSKA

samomor je stvar ODLOCHITVE

ergo

hm....in kje nej stresam svojo slabo voljo....jebiga.....pach tak sm

ne mormo bit vsi tko lalalala k ti

 

zlomk

[lia]

[PREDVSEM JE ZADEVA ZELO RAZUMSKA

samomor je stvar ODLOCHITVE

ergo

hm....in kje nej stresam svojo slabo voljo....jebiga.....pach tak sm

ne mormo bit vsi tko lalalala k ti

 

zlomk

 

 

jebiga..

tud bombe lahko tu mečeš...

 

to je pač moje videnje, da racio, pr tej odločitvi nima nič..da je zmer en hudič k potisne človeka čez rob...oziroma da jih more bit kr neki na kupu..

 

 

sej eni pa mormo bit lalala...drgač bi vam k mate zmeri prav..blo preveč fletn...

 

[PIJAkoma]

Samo to bo rekla..

 

Samomor ni resitev za NIC, NIKOLI IN NIKDAR!

 

VEDNO OBSTAJA BOLJSA POT, KOT PROSTOVOLJNA POT V SMRT

[Šiva]

<{POST_SNAPBACK}>Samo to bo rekla..

 

Samomor ni resitev za NIC, NIKOLI IN NIKDAR!

 

VEDNO OBSTAJA BOLJSA POT, KOT PROSTOVOLJNA POT V SMRT

 

LEPO POVEDANO

[Šiva]

Samomor se mi ne zdi pogumno dejanje, je bežanje pred težavami. Pogumni se mi pa zdijo vsi tisti ki rešujejo težeave ki pridejo na pot. Sej kako bi pa blo da bi vsi se zatekali k taki rešitvi ......vsi bi bili mrtvi!Sem poznala nekaj ljudi ki so se zatekli k smaomoru zardai težav ki bi jih lahko komot rešili....vendar so to storli in si vzeli življenje......takšna je bila njihova odločitev..