Samomor

[Pika Pikica]

Prav...prideš ti do mojga faksa al js do tvojga? Da se ne iščeva vse okoli....tle bo sam par sto metrov za prehodit...

 

Ostane pa še vprašanje kdo bo hitrejši

A ti nism povedala, da je moj midl nejm brzica?

[kamikaze]

tvoj midl nejm ti ne bo nič pomagal....js sm po azteškem (al majevskem, ne spomnim se točno) horoskopu nevihta....se pravi z vso dodatno opremo, točo, grmenjem in bliski.... res!

[sweden15]

Pol leta nazaj se mi je (na srečo ali na žalost) ponesrečil poskus, za katerega sem mislil, da je siguren, pa ni bil.

 

Bil sem prvi letnik gimnazije, v šoli nisem imel prijateljev, staršem sem bil vedno odveč (mama mi je govorila da zaradi mene ne more uresničiti svojih ciljev in da sem bil pač "nesreča" tiste noči, očeta skoraj nikoli ne vidim).

V prejšnji šoli, OŠ tore, sem imel ogromno prijateljev...štirim sem bil najboljši.

Vsi so me imeli radi, celo učitelji.

V gimnaziji pa preobrat...tudi v šoli mi nekako ni šlo.

Preselil sem se k očetu, ker nisem zdržal maminega pritiska nad sabo.

Tam pa je bilo še huje.

Novo okolje, 20M stran železnica, prišla je zima.

 

V šoli so se začeli spravljati name, psihično, tudi fizično.

Zaklepali so me po razredih, sploh po uri telovadnice v garderobo. Neupravičene so se nabirale.

Učitelj - razrednik mi je rekel da sem premalo družaben in da me pač ne morejo sprejeti, če sem tak.

Kmalu je domov prišlo obvestilo o neupravičenih - ukor.

Očetu se je stemnilo pred očmi.

Vse naslednje dni sem moral preždeti v svoji sobi. Kmalu pa sem začel uhajati s šole...ves ta gnusen vonj po šoli, sošolci, ki se ti smejijo v faco, če te le vidijo...

Doma, 10h na dan za mizo mi je pod roke prišel NOŽ.

Začel sem se rezati. Rezal sem se vsak odmor, vsak popoldan.

Februarja, marca, sem imel na roki tudi 100 črt in več.

 

 

Vmes sta se ubila še moja dva znanca, kolega. Skočila sta pod vlak...

Vsakič ko sem slišal vlak...me je spreletlo.

Nisem zdržal.

Marca sem naredil načrt - UBIL SE BOM.

14 dni sem pisal poslovilna pisma, nato pa je prišel dan D.

 

Bolj neuspešno sem si poskušal prerezati žile na roki (dobesedno mesaril sem po roki), požrl sem nekaj uspaval in šel do železnice.

Pa ni šlo. Zaspal sem. Ja, zaspal...

Ne vem katera tableta so bila, ampak so učinkovala in zaspal sem pred železnico, v mraku noči.

Naprej se le še bežno spomnim, iz mojih spletnih zapisov ("Dnevnik nekega najstnika").

 

V bolnici, mladinskem oddelku kliničnega sem bil dva meseca.

Niti ni pomagalo.

 

Kaj se je doma dogajalo kasneje se nočem spominjat...bilo je kot nočna mora.

Nato pa so nekega dne sosedje slišali in naredili konec...najprej so me odpeljali na urgenco, no zdaj pa sem Mariborčan...150 KM od doma začenjam na novo.

 

Niti ne vem zakaj to pišem...

Malo lažje je.

 

 

Tako da, ja razumem ljudi ki so to storili.

Niti predstavljate si ne, kako psihično močni (in NE uničeni) morajo ljudje biti da končajo življenje.

Zdaj vem!

 

Moj blog...

http://www.planet-lepote.com/forum/weblog.php?w=93

Popravljeno 10. oktober 2006 -> sweden15

[aakhut]

 

ajajaj...

spet en k bi se rad smilil....sebi in drugim

 

zlomk....tralala

[sweden15]

Tvoj komentar bom spregledal, verjemi pa da NIMAŠ POJMA kaj govoriš.

 

Ja res je, vse skupaj sem "naredil" da se smilim drugim.

Pa še priimek bom dodal in ime...in čakal na pomilovanje.

Pomilovanja vredni ste pa v tem primeru takšni kot si ti.

LP

[aakhut]

Tvoj komentar bom spregledal, verjemi pa da NIMAŠ POJMA kaj govoriš.

 

Ja res je, vse skupaj sem "naredil" da se smilim drugim.

Pa še priimek bom dodal in ime...in čakal na pomilovanje.

Pomilovanja vredni ste pa v tem primeru takšni kot si ti.

LP

 

fantich....HUDOOOO mam pojma kaj govorim

 

zlomk....tralala

[ZVEZANI]

...Kakšno je vaše mnenje o samomoru?

 

...Kaj se dogaja z dušo po samomoru?

 

...Obstaja kakšna knjiga, kjer je kaj o tem?

...zadnje čase veliko o tem razmišljam, ker je to storil nekdo

...ki sem ga kar dobro poznala -ravno pred enim tednom

...in me zanimajo vaša mnenja, spoznanja

 

Hvala vsem, ki boste kaj o tem napisali

Stanka

 

in kaj kako danes?

[Zaphod]

Tako da, ja razumem ljudi ki so to storili.

Niti predstavljate si ne, kako psihično močni (in NE uničeni) morajo ljudje biti da končajo življenje.

Zdaj vem!

Na eni strani je strah pred smrtjo, na drugi naveličanost in strah pred tem, da življenje ne bo šlo prav nič na boljše.

Ganjen sem bil ob prebiranju tvoje zgodbe.

Na koncu sem upal, da boš ugotovil v čem je point, ker si pač preživel ... pa nisi ... nič hudega, še boš ...

 

Če si močen (in NE uničen) lahko živiš, kajti pahniti se v smrt je le trenutek, v tem ni nič junaškega ... premagati zmaja pa je junaško dejanje ...

 

Vitez se bojuje proti zmaju, a na mestu vsake glave, ki jo odseka, se pojavita dve novi ... ti je to znano? Življenje je pogosto tako. Toda pravi vitez kljub navidezni brezizhodnosti položaja ne obupa ... in njegovo junaštvo je poplačano ... Da bi zganil sile, ki podpirajo junaštvo, moraš biti junak ... če sprejmeš vlogo luzerja, ki ti jo hočejo vsiliti, si luzer ... ampak to ni potrebno: pri izbiri vloge si popolnoma svoboden.

 

Vitez nikoli ne skoči v prepad, do katerega ga prižene zmaj, zato je junak.

 

In motivacija? Zakaj bi se bojeval?

Zmaj je čuvaj zaklada in čuvaj duše.

[lia]

Na eni strani je strah pred smrtjo, na drugi naveličanost in strah pred tem, da življenje ne bo šlo prav nič na boljše.

Ganjen sem bil ob prebiranju tvoje zgodbe.

Na koncu sem upal, da boš ugotovil v čem je point, ker si pač preživel ... pa nisi ... nič hudega, še boš ...

 

Če si močen (in NE uničen) lahko živiš, kajti pahniti se v smrt je le trenutek, v tem ni nič junaškega ... premagati zmaja pa je junaško dejanje ...

 

Vitez se bojuje proti zmaju, a na mestu vsake glave, ki jo odseka, se pojavita dve novi ... ti je to znano? Življenje je pogosto tako. Toda pravi vitez kljub navidezni brezizhodnosti položaja ne obupa ... in njegovo junaštvo je poplačano ... Da bi zganil sile, ki podpirajo junaštvo, moraš biti junak ... če sprejmeš vlogo luzerja, ki ti jo hočejo vsiliti, si luzer ... ampak to ni potrebno: pri izbiri vloge si popolnoma svoboden.

 

Vitez nikoli ne skoči v prepad, do katerega ga prižene zmaj, zato je junak.

 

In motivacija? Zakaj bi se bojeval?

Zmaj je čuvaj zaklada in čuvaj duše.

 

 

marketing....vse je odvisno od marketinga....kako deluje reklamni oddelek....

 

junakov tu ni , to ni pravljica....

 

 

duša ne rab mesenih čuvajev

[lea]

mene pa ne čudi, da človeka kdaj prime, da bi se ubil......in da to tudi kdaj poskusi.

[lia]

mene pa ne čudi, da človeka kdaj prime, da bi se ubil......in da to tudi kdaj poskusi.

 

 

mene tud ne čudi, lihkar me drži, da bi se

tega crkavanja na obroke sn rahlo sita

[lea]

še dobro, da vem, da se rada hecaš.

[Cookie]

Pol leta nazaj se mi je (na srečo ali na žalost) ponesrečil poskus, za katerega sem mislil, da je siguren, pa ni bil.

Niti ne vem zakaj to pišem...

Malo lažje je.

Tako da, ja razumem ljudi ki so to storili.

Niti predstavljate si ne, kako psihično močni (in NE uničeni) morajo ljudje biti da končajo življenje....

Ja, jst jih tut razumem.

 

Na eni strani je strah pred smrtjo, na drugi naveličanost in strah pred tem, da življenje ne bo šlo prav nič na boljše.

...In motivacija? Zakaj bi se bojeval?

Zmaj je čuvaj zaklada in čuvaj duše.

Zaphod, zelo lepo si napisal sm si shranila za čase, ko bo "thickdarkness" in se bo treba odločit vsak dan znova, ali bi ostal živ ali bi temu naredil konec Vsak sam zase se mora odločit;

 

tudi jaz bila v podobni situaciji; izdelala detajlni plan, napisala pismo, si ogledala prizorišče...vsak dan sm ga hodila gledat...ful premišljevala o vsaki podrobnosti (ne o tem, kako bo po dejanju, kdo bi me pogrešal, ampak dejanje kot dejanje samo, step by step) bralo vsakovrstno literaturo in prišla do "spoznanja", da je v bistvu vseeno al se ubijem zdaj, al mal kasneje, v tem ali drugem lajfu, ker očitno se moram neke/nekaterih lekcije osvojit, jo doživet v polnosti, v vseh aspektih/zornih kotih, se pravi, če bi to naredila zdaj (oz, vsaj v tem življenju), bi v bistvu izpustila priložnost naučiti/izkusiti jo. In bi se pol reinkarnirala nekje drugje, v nekem drugem okolju, ampak veste kaj, lekcija bi ostala ista se pravi, nisem nič "profitirala", ker bi me lekcija še vedno počakala,... v bistvu bi bila na "izgubi", saj bi izgubila dobršen del "časa" oz bolj "priložnosti"; več kot očitno je, da sm si jo sama "izbrala", se pravi, bi z izpustitvijo te "priložnosti izkušnje/lekcije" razočarala sama sebe...ampak izkusit bi jo "morala" slej ko prej (se pravi je bolje "zdaj", kot "kasneje")

 

Tko da, včas, k se čutim dovolj "močno", "prosim" (hecna beseda, res) Univerzum, naj mi pošlje preizkušnjo/lekcijo, katero moram izkusit, ker ta "utesnjenost gnilobne/razpadajoče utelesnjene snovnosti/materializacije" me duši/hromi. In ko preizkušnja/lekcija pride, tedaj je pa ne bi mah, čudna sm

[Zaphod]

marketing....vse je odvisno od marketinga....kako deluje reklamni oddelek....

 

junakov tu ni , to ni pravljica....

duša ne rab mesenih čuvajev

 

Pravljic si niso izmislili iz dolgcajta ... in čuvaji duše niso meseni ...

 

Junaki pa so. Mi smo junaki ...

 

Swedenu pa sporočam, da sem prebral njegov blog.

 

Rešitev je čudovito enostavna vendar je vprašanje, če jo bo znal in upal upoštevati:naj se že neha toliko ukvarjati s sabo.

 

Ubiješ se kahko tudi v glavi, fizično pa ostaneš živ. Sweden pozabi nase: prisili se in nehaj misliti! Pozabi na vse in rešuj le še probleme, ki se pojavljajo sproti. Živi z dneva v dan in se ne sprašuj, kdo te ima rad, ker to ni bistveno. En sam človek te mora imeti rad in to si ti sam! Ko boš to dosegel, ti bo pa itaq že vseeno ...

Ti je že kdaj uspelo narediti tišino v svoji glavi? Ta ti lahko pove veliko več kot vsi psihologi skupaj. Ne z besedami. Obremenjen si z besedami, pozabi na besede ...

Se usedeš/uležeš, zapreš oči in čakaš prvo misel, ki pride mimo. Jo opazuješ in hkrati pustiš pri miru. Tako kot opazuješ

promet z okna sobe ... Ne pustiš da bi te zapeljala in če se zaveš, da te je jo takoj spustiš in pustiš, da gre svojo pot ...

To delaj vsak dan kake 20 min. Lahko si zmisliš tudi kako besedo (ali stavek), ki ti vzbuja prijetne občutke in jo ponavljaš v glavi vsakič, ko je kaka misel preveč trdovratna in te hoče na vsak način zaplest v razmišljanje ...

 

In odj... že enkrat tisto svojo alternativno psiholognijo, ker je smešna in ne zna drugega kot delat spektakle in z njimi futrat svoj lastni ego.

Obstajajo boljši zdravilci, preprosti, brez obredov ... pa tudi njih ni nujno, da jih rabiš. Po lastni presoji.

BTW, kaj bereš?

[lia]

Milko , hvala ne bi, nisem lačna......

 

 

ne se ne hecam, ....nč mi ni hudega in nič ne rabi bit boljš.......

 

 

sam stara pa naveličana sem...

 

ne ljubi se mi več

[Zaphod]

sam stara pa naveličana sem...

 

ne ljubi se mi več

 

dolg spanec pomaga ... pa brez slabe vesti in izgovorov, da ni časa ...

[lea]

ne se ne hecam, ....nč mi ni hudega in nič ne rabi bit boljš.......

sam stara pa naveličana sem...

ne ljubi se mi več

ne ga biksat, lia

a veš, kako te radi tukaj gor beremo. fulkrat me nasmejiš. je pa res, da se vidi, da tvoja ostrina izhaja iz grenkobe. in tudi to je kvaliteta. pa saj najbrž ne rabiš, da te hvalim in bodrim, je pa prilika, da ti rečem, da si fajn, no!

[lia]

hvala za pozornost

 

pravi lubčki ste.....

 

 

sam toto men nič ne nuca.....

 

duša je že prodana nimam več kaj branit

[Mick]

Pismu, pred časom sn bil na vinčku v eni fajni oštariji v Mb z dvema fajnima mačkama, sem bil prepričan, da je bila ena izmed njiju Lia, sam zdaj več nisem čist ziher......k tista Lia takrat mi ni nč delovala zagrenjeno, zamorjeno, samomorilsko ipd. , čist fajn je bila, še da se zna življenja veselit mi je delovala......

[aakhut]

Pismu, pred časom sn bil na vinčku v eni fajni oštariji v Mb z dvema fajnima mačkama, sem bil prepričan, da je bila ena izmed njiju Lia, sam zdaj več nisem čist ziher......k tista Lia takrat mi ni nč delovala zagrenjeno, zamorjeno, samomorilsko ipd. , čist fajn je bila, še da se zna življenja veselit mi je delovala......

 

ziher si bil, kot ponavadi, ulit...

 

zlomk...tralala

[wovoka]

folk kaj naj,vsi se pogovarjate kaj je samomor,meni pa že lep čas po glavi gre.nevem več poti nazaj,nevidim je več.od začetka sem še sprejel lagodno,lutal zunaj,pil z prijatelji,nato pa je za mano prišlo zdaj je udarlo.zaprl sem se v sebe,delam same pizdarije.ni več čeloveka ki je bil prej.poln nasmeha veselja ,nevem več kaj naj.pravijo da pride z cajtom, mimo je že 9 mesecev v tem cajtu sem menjal 5 partnerjev,pa se nisem mogel nobeni predat,kaj je kaj narobe z mano nevem več kaj naj.neverjamem da še mam upanje ........sem z živci na koncu poti,pozabiti negre,spomini so premočni,v kletko spremenil se je moj raj.spomin živi.nočko

[natrixred]

Talat nasvete je lahko, ampak resnicno ti pa lahko svetuje kdo, ki je bil ze tako dalec, pa se je vseeno ven izvlekel. Tu jih je bilo nekaj, pa morda ti bo kdo odgovoril.

Si pa malo premalo povedal, zakaj ti gre po glavi? Si se preprosto navelical zivet in ne ves kaj bi s casom, al zato, ker se ob nobeni ne mores sprostit?

Moras mal definirat, ker tole kar si napisal nima ne repa ne glave...

Ti pa dam en nasvet; zivljennje ti ni bilo dano, da bi si ga vzel, ampak zato, da bi ga zivel. Kaj pa tvoji starsi, sorodniki, prijatelji? Nimas nikogar, ki te ima rad in mu ni vseeno zate? Kako bi se pocutili? Ne smes biti sebicen in misliti samo nase. Naredit konec, ni lahko, je pa strahopetno. In se to...nobena juha se ne poje tako vroca, kot se skuha. Vedno je kaka resitev, pa cetudi se nam zdi vcasih, da ne. Pomaga, ce se s kom pogovoris, ki mu zaupas. Vec glav, vec ve.

Ne obupaj!

[Zaphod]

folk kaj naj,vsi se pogovarjate kaj je samomor,meni pa že lep čas po glavi gre.nevem več poti nazaj,nevidim je več.od začetka sem še sprejel lagodno,lutal zunaj,pil z prijatelji,nato pa je za mano prišlo zdaj je udarlo.zaprl sem se v sebe,delam same pizdarije.ni več čeloveka ki je bil prej.poln nasmeha veselja ,nevem več kaj naj.pravijo da pride z cajtom, mimo je že 9 mesecev v tem cajtu sem menjal 5 partnerjev,pa se nisem mogel nobeni predat,kaj je kaj narobe z mano nevem več kaj naj.neverjamem da še mam upanje ........sem z živci na koncu poti,pozabiti negre,spomini so premočni,v kletko spremenil se je moj raj.spomin živi.nočko

 

Ko preživiš prijeten dan v Gardalandu, ali žaluješ za njim?

Ko prideš s počitnic na prelepi obali, mar žaluješ za njimi?

Ali žaluješ za porcijo okusne hrane, ki si jo pravkar pojedel?

 

Ponavadi ne. Malo ti je že žel, da je že konec, vseeno pa si vesel, da je blo lepo.

 

Tako bi moralo biti z vsemi stvarmi v življenju: ceni jih, dokler jih imaš in bodi hvaležen za lepe tranutke, ko jih ni več.

 

Job je bil bogat in priljubljen. Zaradi neke bedne stave med angeli (na katero ni imel vpliva) je drugo za drugo zgubil vse kar je imel: slavo, bogastvo, družino in na koncu celo zdravje.

Njegov odgovor je bil: dobro sem prejemal, zakaj slabega nebi?

 

Ne vem, kaj se ti je zgodilo, a ko boš to sprejel bo boljše.

 

Ne išči tolažbe v drugih, ker je tam ne boš našel. To ti govorim iz lastnih izkušenj. Pusti druge in ne spuščaj se v zveze dokler ne ozdraviš ...

 

Konkretno pomaga meditacija in/ali tek na 10km vsak dan brez izjeme ali izgovora. Potrebna je močna volja!

Ravno volja je tisto, kar te bo resetiralo in če jo vsak dan izzoveš, jo zbudiš ...

 

In ne pozabi: Ko si res na dnu, je edina možna pot navzgor. Greš še vedno navzdol? Pač še nisi na dnu. Kako veš, da si na dnu? Ko je edina možna pot navzgor.

[Ksenia]

Milko , hvala ne bi, nisem lačna......

ne se ne hecam, ....nč mi ni hudega in nič ne rabi bit boljš.......

sam stara pa naveličana sem...

 

ne ljubi se mi več

tole pa popolnoma razumem...

[lea]

tole pa popolnoma razumem...