Samomor

[Trudi]

.....ja sej lohk se pa tko zgodi k tam v Nemčiji al kej je že blo, k je bla beyba ugrabljena 8 let....pa se dol dajala z ugrabiteljem

 

 

....Allways Look From The Bright Side Of Life.........

 

 

 

....aja Natrix je drugačno situacijo opisal

[AjdaNeza]

hmmmm Malo me je zaskrbelo, da ne bomo prispevali k dvigu števila samomorov. Jaz samo odkrito priznam, da si kdaj pa kdaj tega zaželim, kar pa ne pomeni, da bom to storila in tega ne nameravam naredit... zakaj sem pa že ene parkrat napisala Rada bi samo poudarla, da me moti samo to, da vsi vemo, da samomor ni nekaj pohvalnega, oziroma plemenitega, ampak se mi zdi, da se nam preveč zatika pri odgovarjanju zakaj je temu tako.

Ne podpiram dejanja samomora kot izhoda iz trpljenja, oziroma nesreče, ampak če je pa človek nekako zadovoljen s tem kar je doživel in bi rad zaklučil neko poglavje...Kaj pa vem, ne znam si čisto zadovoljivo odgovorit na to vprašanje

[Trudi]

vsi vemo, da samomor ni nekaj pohvalnega, oziroma plemenitega, ampak se mi zdi, da se nam preveč zatika pri odgovarjanju zakaj je temu tako.

Ne podpiram dejanja samomora kot izhoda iz trpljenja, oziroma nesreče, ampak

 

NE.....jaz vem, da je tako mnenje med večino ljudi, da nej bi bil samomor NEplemenito dejanje....pa se ne strinjam s tem......kar pa ne pomeni, da se strinjam, da JE plemenito......

..in to večina, za večino,.....to je heh.....če bi vsi vedno 'kot večina' ....ne bi bilo napredka spljoh.......

 

Pa samomora zopet večina ne podpira (iz razloga, kot ga omenjaš), toda če nekdo to naredi iz tega vzroka, potem, že ni videl drugega izhoda (vsaj do tistega trenutka, ko to stori) in zato je 'olajšalšana in neobremenjena' duša.....torej gre lahko mirno 'tja in dalje'....oviramo jo lahko samo mi, ko žalujemo za njo (sem pa že o tem prejšnjič napisal)

 

[AjdaNeza]

Trudi, dobr si napisal, se strinjam.

 

Hm, ja pa res bi lahko malo pogledala za nazaj kaj ste kaj pisali, da ne bom ponavljala zadev, ki so bile že obdelale. No ja, mogoče jih pa vseeno bom, če mi še vedno "ne bodo dale miru"

[Trudi]

Trudi, dobr si napisal, se strinjam.

 

Hm, ja pa res bi lahko malo pogledala za nazaj kaj ste kaj pisali, da ne bom ponavljala zadev, ki so bile že obdelale. No ja, mogoče jih pa vseeno bom, če mi še vedno "ne bodo dale miru"

 

moje zdevice (zadnje....) so sam kako stran nazaj ....drgač pa tud še kakih dest (samo so pa druganega tona in .......)

[ZVEZANI]

...Kakšno je vaše mnenje o samomoru?

 

...Kaj se dogaja z dušo po samomoru?

 

...Obstaja kakšna knjiga, kjer je kaj o tem?

...zadnje čase veliko o tem razmišljam, ker je to storil nekdo

...ki sem ga kar dobro poznala -ravno pred enim tednom

...in me zanimajo vaša mnenja, spoznanja

 

Hvala vsem, ki boste kaj o tem napisali

Stanka

 

a mi lahko prosim morebitne prispevke ki bi jih prispevali ob mojem fentanju mojim bližnjim,,,,

in cerkvi namesto cvetja,,,

nakažete že sedaj,,,

[Trudi]

a mi lahko prosim morebitne prispevke ki bi jih prispevali ob mojem fentanju mojim bližnjim,,,,

in cerkvi namesto cvetja,,,

nakažete že sedaj,,,

 

 

[AjdaNeza]

[Guest mačona]

a mi lahko prosim morebitne prispevke ki bi jih prispevali ob mojem fentanju mojim bližnjim,,,,

in cerkvi namesto cvetja,,,

nakažete že sedaj,,,

si že podpisal pogodbo?

[Mala Smotka]

Dragi moji, vse vaše napisano dokazuje, da ste s svojimi življenji zelo zadovoljni, kajti nihče od vas ne razume samomora... No, jaz ga...

 

Navkljub vsem lepim besedam, kako je življenje fantastično in bla bla bla. Življenje ima svoje lepe in svoje grde strani, vendar se grde nekaterim kar kopičijo in človek enostavno pride do trenutka, ko vsega skupaj ne zdržita več ne psiha in ne truplo. Takrat (resda egoistično) ne vidiš več izhoda, pravzaprav bodimo pošteni: niti ne želiš več videti izhoda kajti vsak nadaljnji trud bi ti pobral še zadnje kančke energije.

 

Želela sem vas samo opozoriti, da ste zelo kritični in da je precej nepošteno od vas, da nekomu, ki mu gre že leta slabo, vleče svojo psihično moč iz ure v uro, razlagate, kako lepo je življenje...

 

Moje mnenje je, da je smrt vedno težja za tiste, ki ostanejo po njej, ne za tiste, ki odidejo, vendar ne bodimo mi (živi) egoistični s tem, ko jih zadržujemo tukaj ali jim očitamo, ker so odšli. Konec koncev je marsikomu sedaj lažje. Pa če je umrl naravne smrti ali storil samomor.

 

Ste že kdaj govorili s kom, ki gre vsak večer spat in si želi, da se zjutraj nebi zbudil? Pravzaprav prosi in moli tistega zgoraj, naj se zjutraj ne zbudi...

 

Ja, vedno sta dve plati, ena bolj sebična kot druga!

[Trudi]

Očitno in to ZELOOOOOOO OČITNO nisi prebrala niti 1/67-tino postov napisanih tukaj.....

....aja morm dodat.....MY Opinion tole of kors

[AjdaNeza]

Mala Smotka, sama se NE prištevam med te, ki si jih nagovorila zgoraj, da očitno ne razumejo samomora...

S tvojimi nadaljnimi besedami pa se sicer precej strinjam.

Ne vem od kje si potegnila tole mnenje: "...nepošteno od vas, da nekomu, ki mu gre že leta slabo, vleče svojo psihično moč iz ure v uro, razlagate, kako lepo je življenje..." Morda od kakega posta prej... možno... Žal mi je, da si tudi ti navrgla kar nekaj predsodkov o ljudeh na forumu...kaki naj bi bili... smo res?

[Trudi]

Mala Smotka, sama se NE prištevam med te, ki si jih nagovorila zgoraj, da očitno ne razumejo samomora...

S tvojimi nadaljnimi besedami pa se sicer precej strinjam.

Ne vem od kje si potegnila tole mnenje: "...nepošteno od vas, da nekomu, ki mu gre že leta slabo, vleče svojo psihično moč iz ure v uro, razlagate, kako lepo je življenje..." Morda od kakega posta prej... možno... Žal mi je, da si tudi ti navrgla kar nekaj predsodkov o ljudeh na forumu...kaki naj bi bili... smo res?

 

 

Sem mel že napisano, pa sem 'popravil', ker se mi zdi že dost tisto kar je ostalo od mojga posta...........in predvsem to o predsodkih in velikemu posploševanju, kdo je in kdo ne in kdo ja in kdo ne...razume teme o kateri je tukaj govora......kar nekaj jih je ko 'lahko' zelo 'upravičeno' pišejo(mo/te), kar je napisano......

 

 

nismo res .

[natrixred]

Dragi moji, vse vaše napisano dokazuje, da ste s svojimi življenji zelo zadovoljni, kajti nihče od vas ne razume samomora... No, jaz ga...

 

Navkljub vsem lepim besedam, kako je življenje fantastično in bla bla bla. Življenje ima svoje lepe in svoje grde strani, vendar se grde nekaterim kar kopičijo in človek enostavno pride do trenutka, ko vsega skupaj ne zdržita več ne psiha in ne truplo. Takrat (resda egoistično) ne vidiš več izhoda, pravzaprav bodimo pošteni: niti ne želiš več videti izhoda kajti vsak nadaljnji trud bi ti pobral še zadnje kančke energije.

 

Želela sem vas samo opozoriti, da ste zelo kritični in da je precej nepošteno od vas, da nekomu, ki mu gre že leta slabo, vleče svojo psihično moč iz ure v uro, razlagate, kako lepo je življenje...

 

Moje mnenje je, da je smrt vedno težja za tiste, ki ostanejo po njej, ne za tiste, ki odidejo, vendar ne bodimo mi (živi) egoistični s tem, ko jih zadržujemo tukaj ali jim očitamo, ker so odšli. Konec koncev je marsikomu sedaj lažje. Pa če je umrl naravne smrti ali storil samomor.

 

Ste že kdaj govorili s kom, ki gre vsak večer spat in si želi, da se zjutraj nebi zbudil? Pravzaprav prosi in moli tistega zgoraj, naj se zjutraj ne zbudi...

 

Ja, vedno sta dve plati, ena bolj sebična kot druga!

 

Ja, pravzaprav sem govoril z veliko takimi ljudmi. In nekateri so bili moji prijatelji in nekateri se v resnici niso vec zbudili. Paso dobili vso mozno ponujeno pomoc, tudi od mene. Osebno sem enkrat na vrat na nos letel do frenda, ki pa si je takrat ze uspesno prerezal zile in tudi skoraj izkrvavel. Med potjo sem klical njegovga brata in mu rekel naj se podviza. Ko sem tja prisel, so bila vrata hise odprta in v dnevni sobi, ko bi prasice klali. Nikogar ni bilo. Sem klical njegovga brata in mi je rekel, da so v KC in hvala, ker sem ga poklical. No, druga frendica ni imela te srece. Nikomur ni nic povedala in ji je uspelo.

Point pa je v tem, da vcasih lahko naredimo vse, kar zmoremo, da bi nekomu pomagali, pa mu ne moremo, ker je globoko v sebi preprican, da tako pac je in da ni izhoda.

Se vedno me boli, ko se spomnim koga, ki ga ni vec med nami in tudi zadnjikrat tokrat pisem tule o tem, ker me res boli. Bom pa za zakljucek povedal naslednje, pa ce se se tako kruto slisi;

Svet je krut in vedno tezje je preziveti v njem. Enim to uspe, drugim pa ne. Tak je zakon narave, pa ce se se tako trudimo, da bi kaj spremenili. Ostanejo spomini in bolecina.

[Trudi]

Point pa je v tem, da vcasih lahko naredimo vse, kar zmoremo, da bi nekomu pomagali, pa mu ne moremo, ker je globoko v sebi preprican, da tako pac je in da ni izhoda.

 

Svet je krut in vedno tezje je preziveti v njem. Enim to uspe, drugim pa ne. Tak je zakon narave, pa ce se se tako trudimo, da bi kaj spremenili. Ostanejo spomini in bolecina.

 

Se zelo strinjam s temle .....jp.....

[Alan_New]

Kaj pa če kdo stori samomor iz radovednosti, ker ga zanima doživetje smrti? A je tudi ta slabič in obsojanja vreden?

[anarhist]

Zakaj?

Kako to veš?

 

Ker te slej ko prej življenje pripelje do številnih spoznanj, ki ti v začetku zagabijo vse. Če zdržiš potem v grdem vidiš možnost za olepšave in sonček spet posije. Vmes pa sigurno kdaj pomisliš.

Kasneje pa iz radovednosti, ali če imaš občutek, da si izpolnjen.

[Audente]

Ker te slej ko prej življenje pripelje do številnih spoznanj, ki ti v začetku zagabijo vse. Če zdržiš potem v grdem vidiš možnost za olepšave in sonček spet posije. Vmes pa sigurno kdaj pomisliš.

Kasneje pa iz radovednosti, ali če imaš občutek, da si izpolnjen.

 

 

Res nikoli nisem pomislila na samomor. Do sedaj ne.

Nikoli nisem obsojala samomorilcev, verjetno so že imeli razlog za to.

 

Meni vedno sije sonček, včasih malo bolj močno in včasih narahlo. Potrudim se živeti tako, da mi je lepo in da se tudi iz hudih, nesramnih in zapletenih situacij naučim česa novega.

In redko kdaj stokam, če pa že...........zato ker je ranjeno srce.

[Zarja1]

hej!

 

Niti mi ni uspelo vsega prebrat, pa vendar se mi zdi, da moram dodat svoj komentar ...

 

Zanimivo se mi zdi, da se samomor med večino sliši kakor tabu tema. Temu nasprotujem. Nič nimaš izgubiti, če se prepustiš tej rešilni bilki - tako kot v tem življenju ne veš, kaj te čaka v naslednjem trenutku, tako tudi čas po samomoru ne more biti drugačen. Problem je v tem, da se je skozi dolgo dobo razvijalo "moralno" mišljenje, ki trdi in sledi veri in se z njo strinja, da je neki bog ustvaril človeka, kateri bo užival življenje...Bedarija!

 

Človeštvo je pokvarjeno, pa če se še ne vem kako trudi igrat neko voljo do čustvovanja, sodelovanja, odkritosrčnosti itd. Živimo v času, ko se kljub želji po pozitivnem grebemo po lastninjenju in vedno ti notranji glas govori jaz jaz jaz!

 

Nisem negativen človek. Nikoli nisem bila. Vedno strmim v prihodnost in vidim pozitivno. Veseli me odkrivanje sočlovekovih misli, njegova psiha in reakcije, ki jih le-ta oddaja na določen dražljaj. In morda je problem, da sem perfekcionist in vedno igram na vse ali nič ... Življenje pa pač ni pravljica, kakor tudi npr. materinstvo ni nekaj najlepšega kar se ženski lahko zgodi. V tem drugem primeru je resnica ta, da se ženska privadi na otroke in LE TO je fora, da ali se privadi ali pač ne! Ni poante, da se neka zadeva tako poveličuje, da potem, če nisi zaverovan vanjo, si proti njej in si slab človek. Sori, ampak s tem se ne strinjam!

 

Zato podpiram samomor in moj namen v prihodnosti je, da ga izvedem. Preprosto, že od kar pomnim, mi življenje ne pomeni darilo, temveč možnost, da če imaš željo, ga živi, sicer si privošči njegovo nasprotje - smrt.

 

Nenazadje: vedno obstajata dva nasprotna si pola, da ohranjata ravnotežje...

 

Nekateri pač morajo umreti, da potem tisti polni optimističnega življenja ne zaidejo v višave božanskega in zavitega v celofan!

 

Predraga moja, nekaj ti moram povedati.

 

Samomor je ena od oblik bega, občutka nemoči in nikakor ni herojsko dejanje.

 

Nikakor tudi ni tvoje niti kogarkoli drugega poslanstvo v življenju samomor.

Pa če hočeš ali nočeš, to življenje ti je podano da ga živiš, do konca kolikor ti je namenjeno.

 

Vse ostalo pomeni, da nisi opravila tega, za kar si na zemljo prišla. In če se ti to življenje zdi pretežko, naredi vse za to, da bo lažje. Zate. Razumeš?

 

Ne mislim te nič pomiljevati ali ti dajati usmiljenja, ker ga očitno ne rabiš. Ti si bojevnik.

 

Vendar povem ti to, da umremo čisto vsi, ne samo ti, ki kaniš narediti samomor.

 

In da potem ko narediš samomor, ne rešiš čisto nič. Znova se boš kot duša želela ponovno reinkarnirati z enakimi občutki, ki jih imaš sedaj in jih preseči. In bog ve kolikokrat, si že enako storil-a in si spet tu na istem.

 

Premisli o tvoji prekrasni ideji in vrednoti. S tem sama sebi "pljuvaš" v obraz.

Popravljeno 16. oktober 2006 -> Zarja1

[Alan_New]

Samomor je ena od oblik bega, občutka nemoči in nikakor ni herojsko dejanje.

Kaj pa če kdo stori samomor iz radovednosti, ker ga zanima doživetje smrti? A je tudi ta slabič in obsojanja vreden?

 

[aakhut]

 

kaj pa, che je samomor KARMICHNO POGOJEN?....

karmi se pa tko al tko ne da izognit...

 

zlomk...tralala

[janko]

janis joplin nekje poje.. da je svoboda samo druga beseda, s katero hočeš povedat, da nimaš več česa izgubiti.

men se zdi pa super, da človk pride do te faze, ko razmišlja o samomoru. se prav, nima kej več izgubit. pol pa si loh reče: ma kurc vas gleda use skupej. jebe se men za vas... in lahko začne živet po svoje, ker mu je useen, kaj bo kdo na to reku. in ko začneš živet po svoje, živlenje rata zlooo lep... pa svobodn rataš in kot tak zmer bl zadovolen. ja sej še ljudi uzljubiš počas spet, hehe. pa se ne sekiraš več, pa sodiš...

kr fajn preizkušnja se mi zdi tole s samomorom. tud jes sem mel že use zračunan, s kerim avtom u ker drevo, pa kuko, da bi nesreča izpadla, da ne prizadanem nekej ljudi, za kere si domišljam, da jim ni useen zame. zej je to že deeeleč nazaj. zej mi ne hod več na misu...

umrl bomo vrjetn itak. pa se naučmo prej še kej... za karmo za naprej...

pa rad vas mam pa lp. janko

[janko]

mal sem še nazaj poste bral, pa bi nekej še dodal.

kdorkoli je mel "jajca" skočit iz piranskega obzidja, al pa u kakšen slap, al pa pod vlak... temu je mogl bit dost hudo, da je to zmogu. samo sočustvujem z njimi. definitivno ne obsojam

[janko]

Ja bi bilo lepo če bi bilo temu tako kot pišeš, sam ubijajo se tut al pa predvsem mladi ljudje za neverjetne banalnosti in tem povratka nazaj ni. Nekoč sem gledal otročke na neki pediatrični kliniki, ki so umirali od raka, koliko samo volje do življenja so izžarevali tile otročki kaj vse jim je predstavljalo radost in srečo...

No če zdele te stvari primerjam, se mi glih ne zdi, da so tile k se odločijo ubit postali ne vem kako svobodni in nimajo kej za zgubit.. očitno ne znajo preboleti tisto nekaj kar so očitno izgubili a jim je blo tok pomembno, kje je tu pol svoboda?..

 

čaw. zlo zgodej je še pa si slabo prebrau. lej. takrat se odločiš ne ubit.

tist z otročki pa tud men e zlo ...

[Audente]

Ja bi bilo lepo če bi bilo temu tako kot pišeš, sam ubijajo se tut al pa predvsem mladi ljudje za neverjetne banalnosti in tem povratka nazaj ni. Nekoč sem gledal otročke na neki pediatrični kliniki, ki so umirali od raka, koliko samo volje do življenja so izžarevali tile otročki kaj vse jim je predstavljalo radost in srečo...

No če zdele te stvari primerjam, se mi glih ne zdi, da so tile k se odločijo ubit postali ne vem kako svobodni in nimajo kej za zgubit.. očitno ne znajo preboleti tisto nekaj kar so očitno izgubili a jim je blo tok pomembno, kje je tu pol svoboda?..

 

 

No ne ubijajo se samo mladi, tudi malo starejsi, tko v najboljsih letih, a ne

 

Lepo si tole napisal. Tudi sama sem velikokrat morala na onklogijo, in ko sem videla otroke in ljudi,

ki bi storili ob hudih bolecinah in trpljenju vse, da ostanejo tukaj , se vprasam nehote,

ja nekateri si yaradi banalnosti vyamejo tisto kar je najvec kar imamao Yivljenje

 

Kva me jeba tale tipkovnica a moram na samomor pomislt ydej al kaj :xx!: