Samomor

[Alan_New]

In če pišem z namenom klica na pomoč? Z namenom, da dobim odgovore in razloge za protiutež tej želji?

Pa jasno povej, kaj hočeš.

[anarhist]

Lotal, jaz te štekam in sem mnenja, da samomor ni rešitev.

 

No, tukaj moram zinit, da se to sliši, kot da je življenje krizno stanje, ki rabi rešitev.

Pa še nekaj me zanima, zakaj naj bi šut v glavo končal življenje? Srce odpove, organizem večinoma neha delat, um crkne, ampak to pa tudi ni vse, kar življenje je.

[Antoninus]

Jaz pa tukaj s čarobno palčko spreminjam besedo samomor v samoodmor.

Se mi zdi pač bolj primerna.

[Antoninus]

Mislis odmor od sebe tukaj in zdaj, ali na oni strani po smrti?

Bolj od tukaj in zdaj

[MIRYAM]

RESNIČNI UTRINKI IZ MOJEGA ŽIVLJENJA - POVEZANI S SAMOMOROM

 

Že v srednji šoli sem večkrat držala nož v rokah, da bi si prerezala žile... v urah obupa, nemoči... hvala Bogu nisem imela niti toliko moči, da bi res zarezala v kožo... težko je bilo za takratnega prijatelja, ker sem se skrivala pred njim, saj ni nič razumel (jaz pa še manj)

 

Po dolgoletnem zdravljenju zaradi neplodnosti in po hudih terapijah se mi je ta želja zelo močno povrnila. Obsojanje okolice, hude travme manjvrednosti, veliko odsotnosti iz službe... vsega je bilo preveč... Držala sem že tablete v roki, vedela sem da bom samo zaspala in s tem končala vse trpljenje.... nisem zmogla.

 

Takrat je že veliko mojih prijateljic obiskovalo bioenergetike, sama pa sem bila prepričana, da so moje težave tako hude, da mi niti on ne more več pomagat - nikogar nisem imela.... in ko sem popolnoma obležala, nisem bila sposobna več niti na WC (tako nisem več mogla živeti, nisem pa mogla umreti), sem zavrtela telefonsko številko ki sem jo "po naključju" imela spravljeno (naključij ni) - naslednji dan me je mož peljal na prvo terapijo - po 45 minutha se mi je vrnil tek, smejala sem se... mož me je čudno gledal in izjavil: "Zdaj se ti je pa na drugo stran zmešalo!" Tisto popoldne sem po dolgih letih opazila čudovito naravo, ki nas obdaja.... in pri tem bioenergetiku sem zvedela za reinkarnacije, za karmične posledice napak v prejšnjih življenjih... zato sem začela vztrajno iskati vzrok in reševat, kar se rešit še da. Skozi regresijo sem podoživela svoj lasten samomor - noseča, a premlada, sem iz strahu naredila samomor: ubila sebe in še nerojenega otroka. Prizor, kako lebdim nad jezerom v telesu v vodi pa je še vedno življenje me je spremljal še dolga leta... težko sem to predelala.

 

Skozi analizo svoje preteklosti in preteklosti svoje rodbine sem prišla še do drugih presenetljivih ugotovitev: tako sorodniki po očetovi kot po mamini strani so v veliko primerih naredili samomor - ko sem to vprašala psihiatrinjo v Polju mi je potrdila, da je to lahko tudi genetsko pogojeno... (celični spomin)- kot zanimivost drugi pa umirajo za srčnimi obolenji, ki so prav tako posledica zadržanih čustev in travm...

 

..pa sem šla še naprej raziskovat: skozi ogromno tečajev in tehnik alternativnega zdravljenja in bo čim manjši dozi kemije (brez nje so bili včasih čustveni izbruhi prehudi za moje telo) sem začela "zdraviti" te svoje travme... taja že leta a zdaj se že sama zavedam, da živim bistveno bolje.

 

Ko me je lani avgusta spet "zagrabilo" - sem povsem racionalno premagala to krizo s stavkom, katerega mi je nekoč rekel moj zelo dober prijatelj in eden najboljših terapevtov pri nas: VEDNO JE IZHOD - ČE GA NE NAJDEŠ SAMA, POVEJ, POMAGAJO TI PRIJATELJI (še danes mi tečejo solze ob tem stavku)

 

Je pa res, da so mi veliko vzrokov teh mojih karmičnih težav skozi terapije pomagali predelati prijatelj, katerega sem že omenila, in ki me je "pazil" nekaj let in pa prijateljica (učenka Naomi) s pomočjo biorgonomije. Tudi sama že delam terapije a zase nikoli ne delam sama!

 

Zdaj vem, da sem se tega dokončno rešila. Lanska kriza mi je potrdila, da sem zdaj (končno) dovolj močna da sama nadzorujem svoje življenje. Mi je pa tudi jasno, da nihče, ki tega ni doživel, ne more dojet, koliko moči sem rabila, da sem to premagala.

 

Mogoče skozi to svojo izkušnjo sama bolj razumem in vzpodbujam tiste, ki so se ODLOČILI ZA ŽIVLJENJE!!

[Izraz]

No, tukaj moram zinit, da se to sliši, kot da je življenje krizno stanje, ki rabi rešitev.

Pa še nekaj me zanima, zakaj naj bi šut v glavo končal življenje? Srce odpove, organizem večinoma neha delat, um crkne, ampak to pa tudi ni vse, kar življenje je.

 

Ja no, če si odkrit, življenje je včasih krizno. Če pa tebi nikoli ni bilo, pa super.

 

Če pa realno pogledaš, se probaš postaviti v čevlje nekoga drugega, ki je v drugačni situaciji, pa ne moreš zanikati.

 

Drugega pa sploh ne bom komentirala, moje stališče kar se tega tiče, je lepo opisano.

 

 

Mislim da ga tam sploh ni, odmora od sebe, da ne bom neprevidnega vtisa dajala, kot da to verjamem.

Mi je tud Turoff povedal, sem dobla potrjeno, kar sem o bivanju tam po samomoru ze slisala in vidla.

Tud zupnik je rekel enkrat pri masi :"... molimo za pokojne... posebno za tiste, ki so umrli hitre smrti." Prometne nesrece pa samomori...mogoce tudi oni kaj vejo o tem, zakaj bi sicer on to rekel.

 

 

Ja nikoli ne počivaš od sebe, ker vedno si, kjerkoli že. Samo da tam še bolj vidiš, če si ga kaj lomil.

[anarhist]

Ja no, če si odkrit, življenje je včasih krizno. Če pa tebi nikoli ni bilo, pa super.

 

Če pa realno pogledaš, se probaš postaviti v čevlje nekoga drugega, ki je v drugačni situaciji, pa ne moreš zanikati.

 

Obstaja stanje, ki mu pravimo "krizno" ampak ni nič boljše ali slabše od drugih stanj.

[Izraz]

Obstaja stanje, ki mu pravimo "krizno" ampak ni nič boljše ali slabše od drugih stanj.

 

S tem se čisto strinjam, če izhajamo iz tega da je vse dobro, ker vse za nekaj je dobro.

 

Diplomatsko si se pa izognil bistvu. Osebnemu odgovoru.

[anarhist]

A če sem že bi v takšnem stanju? O ja.

[Izraz]

A če sem že bi v takšnem stanju? O ja.

 

Potem veš, da ni glih prav prijetno.

[anarhist]

O ja.

[Izraz]

O ja.

 

[Ksantipa007]

Tega nisem rekla kar tako. Namreč, bojim se izvesti samomor, ker sem v času, ko sem poznala osebo, ki me je edina vprašala o mojih občutjih, prvič občutila, da je nekomu mar zame. In s tem nisem mogla in tudi sedaj ne morem držati te želje o privoščljivosti, kaznovanju. Kljub temu, da nimam občutka, da sem komu pomembna, se ne morem ubiti, ker se bojim, da bom vendarle s tem koga prizadela.

To, kar si narobe razumela iz prejšnjega sestavka, pa pomeni, da se ljudje ubijajo in to mora biti, da se ohranja ravnotežje med pozitivnim in negativnim. Taka smrt mora obstajati, da tisti še živeči začno razmišljati tudi o občutjih "negativcev".

Trudim se z neprestanim razmišljanjem. Nekateri tega ne odobravajo, ker se s tem ruši njihov vsakdanji, že zdavnaj med večino ljudmi "dokazani" smisel življenja, ki naj bi bil po njihovem mnenju pravilen.

Nič v tem življenju ni logičnega. Vedno se bo našel nekdo, ki bo to logiko spremenil v nov smisel, hkrati pa bo zatrt in morda upoštevan šele po svoji smrti ali pač nikoli.

 

 

[Guest sheboom]

Nič v tem življenju ni logičnega. Vedno se bo našel nekdo, ki bo to logiko spremenil v nov smisel, hkrati pa bo zatrt in morda upoštevan šele po svoji smrti ali pač nikoli.

 

 

V to sem prepričana!

[Andromeda]

od moje prjatlce oči ga je naredu par dni nazaj. čis sm fertik. ona se navzven dobr nardi. sploh ne vem kako pomagat... :xx!:

samomorilci so egoisti. njim je lažje, vsi ostali pa trpijo! :xx!:

[anarhist]

od moje prjatlce oči ga je naredu par dni nazaj. čis sm fertik. ona se navzven dobr nardi. sploh ne vem kako pomagat... :xx!:

samomorilci so egoisti. njim je lažje, vsi ostali pa trpijo! :xx!:

 

Ampak sigurno ni samomorilec kriv, da ostali trpijo. Za to so krivi čisto sami.

[Andromeda]

Ampak sigurno ni samomorilec kriv, da ostali trpijo. Za to so krivi čisto sami.

 

ja ok... ne da se mi

[Trudi]

od moje prjatlce oči ga je naredu par dni nazaj. čis sm fertik. ona se navzven dobr nardi. sploh ne vem kako pomagat... :xx!:

samomorilci so egoisti. njim je lažje, vsi ostali pa trpijo! :xx!:

S tem se ne strinjam, niti približno ne....pa sem neki strani nazaj razložil zakaj

 

Ampak sigurno ni samomorilec kriv, da ostali trpijo. Za to so krivi čisto sami.

 

Ja to sem tutud omenjal in se strinjam s tem

[butl]

Ampak sigurno ni samomorilec kriv, da ostali trpijo. Za to so krivi čisto sami.

 

Khm...eee...mislm...zdej, jst sem samo en butl a ne in se na tele zadeve pa res ne spoznam, ampak, mislm, na tej točki bi bilo pa dobro malce prbremzat konje, a ne.

Vdih, izdiiiiih, vdih, izdiiiih, vdih, izdiiiih. Skuliran? Fino a ne.

Sej je res fajn filing rajtam, a ne anarhist, ko najdeš nekaj in lahko rečeš, ne to pa že ni tko, to je pa tko, kao recimo v tem primeru, da je za svoje občutke pa ja vsak sam odgovoren in pol samomorilec pa gotov ni odgovoren za moje trpljenje.

 

Ampak, anarhist, lej, včasih je treba pogledat mal blj na širok, uporabit je treba takoimenovan...eee...periferni, panoramski al razširjen pogled in poskusit umestit eno tako mejhno resnico /kar tvoja sicer vsekakor je/ med ostale take resnice in videti mal širšo sliko in ta zna kr naenkrat bit za odtenek al pa dva različna od tiste, ki jo gledaš s pozicije svoje male resnice. Če jst glih nekej razlagam in se en tipo blazno krohota in se jst osredotočm samo nanj in ne vidm ostalih, ker je moj pogled ozek, se zna komot zgodit, da je moje sklepanje u iber napačno in to ni dobro.

 

Razmisl mal. Saj je res, da si sam za PC-om, je pa res tud, da nisi sam in ker nisi sam, velja tist rek o nedotakljivosti prostora enga druzga tud zate.

Kapiš?

 

butl

[Guest sheboom]

od moje prjatlce oči ga je naredu par dni nazaj. čis sm fertik. ona se navzven dobr nardi. sploh ne vem kako pomagat... :xx!:

samomorilci so egoisti. njim je lažje, vsi ostali pa trpijo! :xx!:

 

Ni res, da ne veš, kako pomagat. Pogovor je tista pomoč, ki rešuje probleme, in prepričana sem, da se tega zaveda vsak posameznik. Vprašanje je le, ali si zmožna takšnega truda, da svoje misli usmeriš v samomorilčeve in dojameš razloge za to dejanje.

Po tem komentarju sklepam, da si boječa, in problem niso samomorilci, temveč ti, ki si polna strahu pred neznanim, razmišljanje ki ga tu podajaš pa obrambni mehanizem, za katerega upaš, da ga bodo še drugi potrdili.

 

Praviš, da so samomorilci egoisti? Zdi se mi, da se ta egoizem skriva v tebi, ki nisi pripravljena zastopat nasprotne strani - strani, ki človeka pogublja. Ne zavedaš se, kake muke je človek zmožen prestati, preden zbere moči za trenutek do smrti (in morda za nadaljevanje življenja po tem načinu smrti, če seveda verjame vanj) oziroma za trenutek, ko njegove misli dojamejo smisel življenja in se le-zanj odloči.

 

Ne strinjam se s tabo! Nauči se širšega pogleda v svet .... z njim boš vase vlila pogum, hkrati pa pomagala prijateljici, ki krivdo za očetovo smrt mogoče vidi tudi v sebi. Z mnenjem, ki ga trenutno premoreš, boš le podprla prijateljičine, zaradi šoka, nemočne in s tem pogubne misli.

[Guest sheboom]

ja ok... ne da se mi

 

 

... s tem odgovorom na anarhistov komentar pa svojo resnično ˇželjoˇ po pomoči prijateljici dokazuješ, da nisi pripravljena na drugačno mišljenje od svojega ...

Popravljeno 25. oktober 2006 -> sheboom

[anarhist]

Khm...eee...mislm...zdej, jst sem samo en butl a ne in se na tele zadeve pa res ne spoznam, ampak, mislm, na tej točki bi bilo pa dobro malce prbremzat konje, a ne.

Vdih, izdiiiiih, vdih, izdiiiih, vdih, izdiiiih. Skuliran? Fino a ne.

Sej je res fajn filing rajtam, a ne anarhist, ko najdeš nekaj in lahko rečeš, ne to pa že ni tko, to je pa tko, kao recimo v tem primeru, da je za svoje občutke pa ja vsak sam odgovoren in pol samomorilec pa gotov ni odgovoren za moje trpljenje.

 

Ampak, anarhist, lej, včasih je treba pogledat mal blj na širok, uporabit je treba takoimenovan...eee...periferni, panoramski al razširjen pogled in poskusit umestit eno tako mejhno resnico /kar tvoja sicer vsekakor je/ med ostale take resnice in videti mal širšo sliko in ta zna kr naenkrat bit za odtenek al pa dva različna od tiste, ki jo gledaš s pozicije svoje male resnice. Če jst glih nekej razlagam in se en tipo blazno krohota in se jst osredotočm samo nanj in ne vidm ostalih, ker je moj pogled ozek, se zna komot zgodit, da je moje sklepanje u iber napačno in to ni dobro.

 

Razmisl mal. Saj je res, da si sam za PC-om, je pa res tud, da nisi sam in ker nisi sam, velja tist rek o nedotakljivosti prostora enga druzga tud zate.

Kapiš?

 

butl

 

Ja no, dragi butl, jaz sem samo en butast anarhist in se mi bolj malo sanja kaj mi probaš dopovedat, to kar ti imenuješ mala resnica je moje spoznanje, da sem za vse sam odgovoren. In to boš mogoče rekel, da je brezvezna mala resnica, ampak to, da kdo naredi samomor je v bistvu prav toliko pomembno dejanje, kot če bi si vezalke zavezal, al pa kihnil. To se človeškemu umu upira, zastopim, ampak vse stvari so enakovredne, nič ni pomembnejše od drugega in tudi samomor ni nič bolj žalosten kot to, da si čevlje zavežeš.

Ampak če bi nekdo jokal in bil žalosten, ko bi si nekdo zavezoval čevlje, bi se drugim najbrž zdelo čudno, na pogrebu pa je skoraj zahteva, da morjo bit vsi zalostni, saj to je človeško.

Vidiš, kakšni progrančki delujejo v nas. In če bi si eden zavezal čevlje, jaz pa bi jokcal in mu rekel da je sebičen, to se mi ne zdi logično, no.

Če si hotel kaj drugega povedat pa oprosti za nerazumevanje. Lepo se imej.

[Todika]

Ja no, dragi butl, jaz sem samo en butast anarhist in se mi bolj malo sanja kaj mi probaš dopovedat, to kar ti imenuješ mala resnica je moje spoznanje, da sem za vse sam odgovoren. In to boš mogoče rekel, da je brezvezna mala resnica, ampak to, da kdo naredi samomor je v bistvu prav toliko pomembno dejanje, kot če bi si vezalke zavezal, al pa kihnil. To se človeškemu umu upira, zastopim, ampak vse stvari so enakovredne, nič ni pomembnejše od drugega in tudi samomor ni nič bolj žalosten kot to, da si čevlje zavežeš.

Ampak če bi nekdo jokal in bil žalosten, ko bi si nekdo zavezoval čevlje, bi se drugim najbrž zdelo čudno, na pogrebu pa je skoraj zahteva, da morjo bit vsi zalostni, saj to je človeško.

Vidiš, kakšni progrančki delujejo v nas. In če bi si eden zavezal čevlje, jaz pa bi jokcal in mu rekel da je sebičen, to se mi ne zdi logično, no.

Če si hotel kaj drugega povedat pa oprosti za nerazumevanje. Lepo se imej.

 

no butl ma en svoj point, maš ga pa tud ti.......in ne, ne rabiš bit žalostn in jokcat ker drugi od tebe to zahtevajo.....sam če ti umre ljubljena oseba, valda ne škačš v luft od veselja....pa čprov veš da ji je bolš mogoč......mogoč je to sebično, razmišljat tko, da je nekdo ki nam je drag, zapustil nas.....sam taki smo a ne.....pa ni važn, sj za samomor je isto.........valda ti se ne rabiš bed počutit, kr res ni v tvoji moči dab blo drgač....sam mislim da se vseen boš a ne, č pride kdaj do tega,vsaj enmejčkn.......moji nazori so tud mal drgačni, sam vem da u takmu primeru bi tud men blo bed....mi je že tud blo, pa čprov ne prenesem izsiljevanja v stilu ubil se bom....sm že popizdla tu, se pa dj č ti je težko res....in tega sranja in izsiljevanja ni blo več.....sam je vseen verjetno obstajal vsaj en procent tveganja da ta oseba to nardi, in če bi, bi mi valda blo bed in hudo, neglede kako mnenje mam o tem. tko

[butl]

Ja no, dragi butl, jaz sem samo en butast anarhist in se mi bolj malo sanja kaj mi probaš dopovedat, to kar ti imenuješ mala resnica je moje spoznanje, da sem za vse sam odgovoren. In to boš mogoče rekel, da je brezvezna mala resnica, ampak to, da kdo naredi samomor je v bistvu prav toliko pomembno dejanje, kot če bi si vezalke zavezal, al pa kihnil. To se človeškemu umu upira, zastopim, ampak vse stvari so enakovredne, nič ni pomembnejše od drugega in tudi samomor ni nič bolj žalosten kot to, da si čevlje zavežeš.

Ampak če bi nekdo jokal in bil žalosten, ko bi si nekdo zavezoval čevlje, bi se drugim najbrž zdelo čudno, na pogrebu pa je skoraj zahteva, da morjo bit vsi zalostni, saj to je človeško.

Vidiš, kakšni progrančki delujejo v nas. In če bi si eden zavezal čevlje, jaz pa bi jokcal in mu rekel da je sebičen, to se mi ne zdi logično, no.

Če si hotel kaj drugega povedat pa oprosti za nerazumevanje. Lepo se imej.

 

Dragi Anarhist, oprosti ker pišem tako nerazumljivo. Bom poskusil biti bolj jasen.

 

Napisal si, da če kdorkoli trpi, ker je en drug storil samomor, si je za trpljenje kriv čisto sam. Ob tej tvoji trditvi sem pomislil na, vsaj zame a ne, dilemo ali človek lahko počne kar hoče. Zdej, če bi bil človek neodvisen od kogarkoli ali česarkoli, potem bi dal bog vsakemu svoj planet. Pa ga ni dal. Vsi se tlačimo na tej zemlji v večji ali manjši soodvisnosti drug od drugega, v nekakšnih oblikah sobivanja a ne in vplivanja en na drugega. Če hočemo na kakršen že način preživeti svoj čas, moramo delovati po nekakih, kaj, zakonitostih, pravilih, normativih, pa naj bodo dogovorna, božja, naravna ali kakršna pač že.

Jaz osebno poskušam živeti po načelu, da sem za svoje življenje odgovoren sam in po načelu, da si ti svoj, nedotakljiv svet in da če me že povabiš v svoj svet, v svoj prostor, nimam pravice ti škodovati na kakršenkoli način. Kar pomeni, da nimam samo pravice, temveč tudi obveznosti, odgovornosti in s tem tudi omejitve.

Če se že odločim, da bom imel otroke /pa pustiva malce idejo, da si otroci sami izberejo starše/, sem s tem prevzel tudi odgovornosti, da jih vzgajam najbolje, da jim ne škodujem, da ne posegam v njihovo integriteto, pa naj gre za njihovo dostojanstvo, pravice ali povzročanje trpljenja, skratka, da ne počnem ničesar, kar ne želim, da bi kdorkoli počel meni. Velja enako tudi v odnosu do partnerja, pravzaprav, a ne, velja v vsakem odnosu s komerkoli.

In če storim samomor, eee, recimo, ker me je žena prevarala in zapustim svoje majhne, nepreskrbljene otroke, mislm, je to res moja pravica, so otroci res sami krivi, če ob mojem dejanju trpijo?

Včasih je mogoče dobro, če kako stvar pogledaš tudi v barvah, ne le črnobelo. Vsaj meni se tako dozdeva.

 

Seveda imaš pa vso pravico do svoje interpretacije česarkoli in lahko komot rečeš, ko vas jebe, deca moja, jst se bom fental, vi pa kokr čte...kva me briga.

 

Če sem še vedno nerazumljiv, kar povej.

 

lep dan

 

butl

[Antoninus]

Hej butl, kaj pa če nimaš otrok, oziroma nisi skrbnik nikogar, a ni pol lih obratn. Te tuki probajo zadržat, ti bi pa šou pa bi vsi mel mir pred tabo.