Samomor

[sin]

Da. Ko stopimo na cesto, smo že ogroženi, ali pa ko pojemo hrano, ki je nismo pridelali sami, recimo. Tudi v bivališču smo lahko ogroženi. Skoraj povsod smo ogroženi uaaaaaa

 

Po drugi strani pa velja, da tudi v stanju neprištevnosti lahko ogrožaš sebe in druge.

[mayita]

To je sicer res - po eni plati.

 

Prav zanimivo se mi zdi, da se ne pojavlja vprašanje v obratni smeri - ali smo mi dovolj naredili za tega človeka, bi bila lahko njegova odločitev drugačna, če bi imel našo podporo? Ali nihče ne pomisli, da so lahko svojci temeljni vzrok za samomor nekoga? Koliko je poskusov samomorov in tudi izvršenih samomorov pri žrtvah incesta in posilstev, npr.? Da je samomor navznoter obrnjena agresija, ki se pač ne upa usmeriti proti drugemu. Da ni slučajno, da smo v bivši Jugoslaviji Slovenci prednjačili po samomorih, imeli pa najnižjo stopnjo kriminala, v primerjavi z drugimi republikami?

 

 

 

Dobro povedano

 

 

 

imamo več samomorov kot smo ugotovili, samomor zaradi bolezni, samomor zaradi razvajenosti in samomor zaradi posesivnosti, samomor zaradi nezaupanja samemu sebi, in samomori zaradi ignorance soljudi zadnje dva se povezujeta med sabo. najbolj neumen je pa samomor zaradi religije. vsem je pa skupno da so psihično šibki.

 

in ja če bi bili ljudje malo bolj dovzetni oziroma bolj humani do soljudi se to povečinoma ne bi dogajalo. ignoranca je lahko največji ubijalec.

[Boudika]

Da. Ko stopimo na cesto, smo že ogroženi, ali pa ko pojemo hrano, ki je nismo pridelali sami, recimo. Tudi v bivališču smo lahko ogroženi. Skoraj povsod smo ogroženi uaaaaaa

 

Tvoj komentar je aroganten, žaljiv in brez vsake vrednosti argumentiranja. Dejstvo je, da ljudje lahko končajo življenje pod vplivom halucinacij, različnih substanc, itd. Prav tako lahko posežejo po življenju drugih v stanju zmanjšane prištevnosti - med drugim to priznava kazensko pravo. Če te moti uporaba izrazov lahko poiščeva še druge ustreznice za samomor in uboj.

 

 

imamo več samomorov kot smo ugotovili, samomor zaradi bolezni, samomor zaradi razvajenosti in samomor zaradi posesivnosti, samomor zaradi nezaupanja samemu sebi, in samomori zaradi ignorance soljudi zadnje dva se povezujeta med sabo. najbolj neumen je pa samomor zaradi religije. vsem je pa skupno da so psihično šibki.

 

in ja če bi bili ljudje malo bolj dovzetni oziroma bolj humani do soljudi se to povečinoma ne bi dogajalo. ignoranca je lahko največji ubijalec.

 

 

Jaz pa dvomim, da je mogoče kar tako posplošeno govoriti o psihični šibkosti. Lahko je, nasprotno, potreben tudi velik pogum. Kaj pa harakiri, recimo? Motivov je lahko nešteto - ohranitev časti, žtvovanje zaradi drugih, odsotnost smisla, nepredstavljive stiske.

 

Bolj od samomora se mi zdi egoistično obsojanje ljudi, ki se zatečejo k samomoru. Iz tega so izvzeti samomori tipa Ernest Hemingway, ki so na splošno še najbolj dobrohotno sprejeti, meni pa je ravno to tipični primer egoizma.

 

Drugače se pa strinjam, Mayita, do marsikaterega samomora ne bi prišlo, če bi bili kot skupnost bolj humani - če bi bili bolj občutljivi za druge, bolj solidarni, bolj podporni. Samomor je ravno toliko kolektiven kot individualen problem.

[mayita]

Tvoj komentar je aroganten, žaljiv in brez vsake vrednosti argumentiranja. Dejstvo je, da ljudje lahko končajo življenje pod vplivom halucinacij, različnih substanc, itd. Prav tako lahko posežejo po življenju drugih v stanju zmanjšane prištevnosti - med drugim to priznava kazensko pravo. Če te moti uporaba izrazov lahko poiščeva še druge ustreznice za samomor in uboj.

 

 

 

 

 

Jaz pa dvomim, da je mogoče kar tako posplošeno govoriti o psihični šibkosti. Lahko je, nasprotno, potreben tudi velik pogum. Kaj pa harakiri, recimo? Motivov je lahko nešteto - ohranitev časti, žtvovanje zaradi drugih, odsotnost smisla, nepredstavljive stiske.

 

Bolj od samomora se mi zdi egoistično obsojanje ljudi, ki se zatečejo k samomoru. Iz tega so izvzeti samomori tipa Ernest Hemingway, ki so na splošno še najbolj dobrohotno sprejeti, meni pa je ravno to tipični primer egoizma.

 

Drugače se pa strinjam, Mayita, do marsikaterega samomora ne bi prišlo, če bi bili kot skupnost bolj humani - če bi bili bolj občutljivi za druge, bolj solidarni, bolj podporni. Samomor je ravno toliko kolektiven kot individualen problem.

 

 

poglej se strinjam s tabo obsojati ne bi smeli človeka ki naredi samomor iz kakršnih koli razlogov ga naredi,kot sem rekla je stanje psihišne šibkosti.

vsak primer je zase jaz sem glih zato navedla nekaj primerov ker se mi je zdelo da nekateri zelo posplošujejo.

kar se tiče pa harakiri in japonci ki so v drugi svetovni vojni delali samomore z letali ali muslimani z bombam so znaki nekega prepričanja in tudi tukaj ljudje pamet privede do tja kjer ne vidijo nobenega izhoda več.

pa poglejmo primer k je v filmu plezalec, ko se oče odreže iz plezalne vrvi da bi rešil svoja otroka...

drugače pa če ljudje ne bi bili tako nekonektirani z realnostjo bi bilo veliko manj samomorov.....

[Mihela]

 

 

in ja če bi bili ljudje malo bolj dovzetni oziroma bolj humani do soljudi se to povečinoma ne bi dogajalo. ignoranca je lahko največji ubijalec.

Dobro povedano in na ta način smo mi vsi soodgovorni za to, kar se dogaja okrog nas. prijazen nasmeh, dotik, sposobnost vzeti si čas za nekoga, ga poslušat... pa še marisikaj in življenje bi blo za vse nas lažje, sej ko si v kletki jaza, so vsi problemi videti mnogo mnogo večji...

[sin]

Moj komentar se nanaša na tvoj komentar prej. Imaš pravico razumeti moje napisano kot želiš, a lahko ti povem, da ni mišljen kogarkoli žaliti ali biti aroganten oz. sem mnenja, da ga pač ti tako razumeš. Morda bi bilo smiselno, da me preden sodiš, vprašaš o tem, kaj sem imel v mislih, in ali morda ti komentar razumeš drugače, kot je bila moja namera. Prav tako kot je zate moj komentar žaljiv, je lahko tudi tvoj komentar in tvoja sodba žaljiva. Razumeš? A tvoj komentar meni ni žaljiv, je pač tvoje razumevanje tega kar sem napisal.

 

Strinjam se, ljudje končajo življenje na različne načine in iz različnih vzrokov. In kaj torej sedaj?

Ali torej resnica o tem, da ko stopimo na cesto nismo ogroženi, da ko pojemo neko hrano, ki je nismo pridelali sami, možnost da se zastrupimo ni realnost?

Ravno pred kratkim je bila v medijih novica, kako so se ljudje okužili s konzervirano tuno. Torej govorim zgolj o dejstvih! Če so zate dejstva nekaj arogantnega, žaljiva in brez vrednosti argumentiranja, imaš pač drugačno mišljenje od mojega, četudi v kontekstu vsebine teme.

In v pojasnilo, moj komentar se je nanašal na to, da se smrt lahko razume manj tragično, ker možnost da človek umre, niti ni tako mala, glede na okoliščine in počasne smrti v drugačni obliki kot je nenadna. Še večja pa je možnost v času vojn, itn.

Ena smrt ni manj pomembna od druge, da bi zato bil celo aroganten, ker jih omenjam.

 

Dvomim, da si prebirala moje pisanje skozi nekaj zadnjih strani, glede na hitrost tvoje sodbe enega citata in ne sklopa citatov oz. objav.

 

-

 

S komentarjem mayiti se strinjam

 

Tvoj komentar je aroganten, žaljiv in brez vsake vrednosti argumentiranja. Dejstvo je, da ljudje lahko končajo življenje pod vplivom halucinacij, različnih substanc, itd. Prav tako lahko posežejo po življenju drugih v stanju zmanjšane prištevnosti - med drugim to priznava kazensko pravo. Če te moti uporaba izrazov lahko poiščeva še druge ustreznice za samomor in uboj.

 

Jaz pa dvomim, da je mogoče kar tako posplošeno govoriti o psihični šibkosti. Lahko je, nasprotno, potreben tudi velik pogum. Kaj pa harakiri, recimo? Motivov je lahko nešteto - ohranitev časti, žtvovanje zaradi drugih, odsotnost smisla, nepredstavljive stiske.

 

Bolj od samomora se mi zdi egoistično obsojanje ljudi, ki se zatečejo k samomoru. Iz tega so izvzeti samomori tipa Ernest Hemingway, ki so na splošno še najbolj dobrohotno sprejeti, meni pa je ravno to tipični primer egoizma.

 

Drugače se pa strinjam, Mayita, do marsikaterega samomora ne bi prišlo, če bi bili kot skupnost bolj humani - če bi bili bolj občutljivi za druge, bolj solidarni, bolj podporni. Samomor je ravno toliko kolektiven kot individualen problem.

[sin]

vsekakor. vsekakor pa je tudi obratno. vse sorte vzrokov je kot pravijo.

tudi to ima razloge da je temu tako.

 

drugače pa če ljudje ne bi bili tako nekonektirani z realnostjo bi bilo veliko manj samomorov.....

[mayita]

vsekakor. vsekakor pa je tudi obratno. vse sorte vzrokov je kot pravijo.

tudi to ima razloge da je temu tako.

 

 

vsaka stvar ima razlog za obstoj

[modra101]

Prav zanimivo se mi zdi, da se ne pojavlja vprašanje v obratni smeri - ali smo mi dovolj naredili za tega človeka, bi bila lahko njegova odločitev drugačna, če bi imel našo podporo? Ali nihče ne pomisli, da so lahko svojci temeljni vzrok za samomor nekoga? Koliko je poskusov samomorov in tudi izvršenih samomorov pri žrtvah incesta in posilstev, npr.? Da je samomor navznoter obrnjena agresija, ki se pač ne upa usmeriti proti drugemu. Da ni slučajno, da smo v bivši Jugoslaviji Slovenci prednjačili po samomorih, imeli pa najnižjo stopnjo kriminala, v primerjavi z drugimi republikami?

Točno tako res je ,da nekateri bolečino dobro skrivajo.Sama lahko rečem ,da sem bila na tem ,da skoraj končam živjenje in takrat so me ustavili kratki klepeti ob kavi ,ki so trajali mogoče 5 minut in ko sem že bila na tem ,da končam sem pomislila .Samo še jutri moram iti na kavo ,da slišim tega in tega ali pa ,da ga še zadnjič vidim.In tako sem vlekla dneve.K sreči se je pri meni uredilo in nimam več takih misli.Je pa tako ,da vsak si svoje živjenje sam kroji in če meni ,da je samomor najboljše zanj ,da se reši bolečin.Potem naj to stori od usode je pa odvisno ali mu bo samomor uspel oziroma ali je res čas za slovo ali ne.Mislim pa ,da telo ostane na zemlji kot prah in se iz prahu rodi novo življenje.Duša pa od zgoraj kjer je lepo pazi na nas tu spodaj

 

Popravljeno 14. februar 2013 -> modra101

[Marsa]

... zaradi česarkoli že je bila osvežena tale tema....

 

vedno se lahko pride iz dreka in se tudi pride.

Je pa težko včasih.

Treba je pač pregurat te notranje teme.

 

Mislim, da je pravzaprav malo ljudi, ki še niso nikoli (po)mislili na samomor (vsekakor pa več kot si marsikdo misli).

In skoraj vedno gre za splet okoliščin, pa potem 'piko na i'.

 

Mogoče imajo kakšni svojci prav tedaj prav tako težave in razmišljajo o samomoru...

Najbrž ne, ampak včasih pa morda tudi, saj ne moremo poznati vseh neskončnih situacij, ravno zato je njegova za vsakogar tako nerešljiva, ker je tako specifična. Ampak vedno je specifična, za vsakogar.

 

Jaz tudi včasih ne vidim ničesar pred sabo in si pravzaprav ne želim živeti, samo moraš se kar pregrizti čez vse, ne moreš tega narediti niti sebi niti drugim. Sebi in svojcem uničiti lajf? In ljudem, ki vate verjamejo, odvzeti to?

 

Človek je v resnici zelo močen. Kaj vse prenese!

Treba je prenest pač to, kar je (težko), živeti posamezen dan (ne v preteklost pa prihodnost gledat pa težave pa se potem zapleteš v to temačno hobotnico svojih misli in strahov)...

In predsvem - premakni se.

Splahni si obraz, pejt ven gledat sonce ali luno ali zvezde, zadihaj, pejt si kaj kupit, če maš keš, če pa razmišljaš o samomoru zaradi finančne stiske, pa vedi, da se tudi to že nekako uredi, samo verjeti moraš v to in narediti kakšen korak.

 

Vedno je še potem naslednji dan. Vedno je neka potkica, pikica svetlobe, nekaj na kar se je treba osredotočit.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/up.gif

[mayita]

ja,sej treba je komunicirati in biti iskren.da se ti ne nabere preveč stvari ki te prisilijo, da raje odnehaš kot da bi se boril.

[Silica]

Jp. Pa fajn je pogledat z druge strani. Npr, če bi se nekomu drugemu dogajalo to, kar se sedaj tebi, a bi se ti zdelo smiselno, da on potem gre in se zaradi tega ubije. Ali bi mu rekel, ej, saj se da prebrodit, rešit.

Povedat komu, komurkoli. Tudi če pravimo, kakšni da smo ljudje postali.... ogromno jih je takih, ki so pripravljeni kaj pomagat. Samo povedat je treba.

[Marsa]

Jp. Pa fajn je pogledat z druge strani. Npr, če bi se nekomu drugemu dogajalo to, kar se sedaj tebi, a bi se ti zdelo smiselno, da on potem gre in se zaradi tega ubije. Ali bi mu rekel, ej, saj se da prebrodit, rešit.

Povedat komu, komurkoli. Tudi če pravimo, kakšni da smo ljudje postali.... ogromno jih je takih, ki so pripravljeni kaj pomagat. Samo povedat je treba.

jaz se zalotim, da imam sama mračne misli, potem pa se pogovarjam z osebo, ki ima prav tako črne misli, pa se naenkrat vživim v vlogo motivatorja in pozitivca. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif

 

Tako da to je dobro razmišljanje, ja. Da v bistvu kaj bi sebi rekel, če bi bil ti svoj frend? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_biggrin.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

S sabo je bit dobro frend. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

[Boudika]

Točno tako res je ,da nekateri bolečino dobro skrivajo.Sama lahko rečem ,da sem bila na tem ,da skoraj končam živjenje in takrat so me ustavili kratki klepeti ob kavi ,ki so trajali mogoče 5 minut in ko sem že bila na tem ,da končam sem pomislila .Samo še jutri moram iti na kavo ,da slišim tega in tega ali pa ,da ga še zadnjič vidim.In tako sem vlekla dneve.K sreči se je pri meni uredilo in nimam več takih misli.Je pa tako ,da vsak si svoje živjenje sam kroji in če meni ,da je samomor najboljše zanj ,da se reši bolečin.Potem naj to stori od usode je pa odvisno ali mu bo samomor uspel oziroma ali je res čas za slovo ali ne.Mislim pa ,da telo ostane na zemlji kot prah in se iz prahu rodi novo življenje.Duša pa od zgoraj kjer je lepo pazi na nas tu spodaj

Nisem avtorica teh misli, modra101 je verjetno mislila to objaviti kot svoj komentar ali je kdo drug to napisal?

 

Kar sem pa v tej temi napisala, sem napisala zato, ker se mi obsojanje ljudi, ki so poskusili ali naredili samomor, ne zdi prava pot oz. zgrešeno - pa ga je bilo tudi nekaj v tej temi. Je pa bilo precej občudovanja Hemingwaya, v katerega samomoru jaz ne vidim nič oboževanja vrednega.

 

Nekaj drugega je pa razumevanje in poskus rešiti nekoga, ki o samomoru razmišlja, pa verjetno tudi poskus razumeti vzroke, kaj ga je k temu napeljalo. Na splošno bi tudi sama poskušala človeka, ki razmišlja o samomoru, usmeriti v nekaj pozitivnega. Saj to bi verjetno vsak instinktivno naredil. Tako, da so fajn ti komentarji zgoraj. Sem imela tudi jaz svoje temne trenutke, in sem jih imela zaradi pomanjkanja človeškosti okrog sebe, iz njih pa me je reševala ravno človečnost drugih. Mislim, da ogromno pomeni, koga ima človek ob sebi.

 

Samo, je pa na nek način želja po končanju življenja tudi tabu, razmišljanje o tem je za mnoge bogokletno. Če recimo gledamo vprašanje evtanazije, ki jo odobravam. Če bi nekdo nečloveško trpel in ne bi imel nobene možnosti izboljšanja stanja, če bi bil trdno odločen, da umre, da noče umetnega vzdrževanja pri življenju, se mi ne bi zdelo prav, da mu drugi vsiljujejo svojo voljo. Tudi jaz bi zase verjetno želela, da imam možnost svobodnega odločanja o tem, ali bom še živela ali ne. In če si v situaciji, ko tudi tvoji najbližji gledajo le tvoje trpljenje in nimaš nič od življenja - ali naj ne bi imel pravice odločanja? Verniki, bi rekli, da ne. Jaz mislim, da ja.

[modra101]

Ja mišljeno je bilo kot komentar.

[mayita]

http://sphotos-c.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-prn1/s480x480/21718_10151459152830818_1728666853_n.jpg

[Bojante]

htela sem sam pokazati kako se naša percepcija in naš jaz lahko spremeni... da ni nič trdnega in nespremenljivega

Seveda, kajti imamo premalo Duhovne Trdnosti v naših Dušah , ker smo še precej slabi-omejeni .

 

In Zato, ker nam manjka te Življenjske Trdnosti, imamo tudi premalo Življenja v svoji Duši .

 

Zato pa smo Tu, kjer smo, na tem planetu Šolanja za pridobitev te Življenjske Trdnosti za kasnejše boljše duhovno Delovanje naših Duš skozi Večnost .

 

Lp + #

[Mihela]

Bojante : v temu se razlikujeva, jaz mislim, da je narava življenja taka, da nima trdnosti, da je trdnost le majšniski del... kamenček v morju.... torej ga skorej ni

podobno kot je trdne snovi v vesolju strašno malo

da je vse v soodvisnosti in nestalnosti ....

všeč mi je, da se o samomoru pogovorjamo, da se ne sodi... ampak odprto in sočutno razmišlja

[Bojante]

Bojante : v temu se razlikujeva, jaz mislim, da je narava življenja taka, da nima trdnosti, da je trdnost le majšniski del... kamenček v morju.... torej ga skorej ni

podobno kot je trdne snovi v vesolju strašno malo

da je vse v soodvisnosti in nestalnosti ....

všeč mi je, da se o samomoru pogovorjamo, da se ne sodi... ampak odprto in sočutno razmišlja

 

Ja, seveda se razlikujeva, kajti žal si premalo poučena o Življenjski Trdnosti po katero smo prišli semkaj na ta mali ubogi planetek .

 

No, vsa vesolja ki napolnjujejo materialni del Stvarstva pa so le posledica satanovega napačnega prepričanja zaradi katerega je potem padel in iz njega je bila ustvarjena vsa materija .

 

In, ja, materije je v Vesoljih zelo malo, (pa še to veliiiiiko preveč) , Zato pa je Toliko Več Ž i v e Energije ki ohranja mrtvo materijo .

 

Je pa res vse v Soodvisnosti-Razmerju-Vzročnosti, kajti Vse je Povezano .

 

Tudi meni je dobro, da se o samomoru pogovarjamo, kajti to je Naaaaaaajstrašnejša "Smrt" kar jih Duša zmore Doživeti po inkarnaciji !

 

A Žal se duhovno nepoučeno Človeštvo tega Ne zaveda .

 

Z Tem si pripravljajo Neizrekljivo Nepredstavljivo Hudo Trpljenje-Bolečino , ki zadane Vsako samomorilsko Dušo takoj po samomoru in sicer Takooooooo Hudooooooo , da si to komajda zmoremo zamišljati !

 

Zato pa se tako trudim odvrniti vsako ubogo zavedeno dušo od teh samouničevalnih teženj .

 

Lp + #

[sarah1224]

V koncentracijskih taboriščih, kjer so ljudje umirali od lakote in mučenja, samomorov ni bilo. ... by Bigm

 

Žal te moram tukaj popraviti dragi Bigm ... v koncentracijskoh taboriščih je bilo veliko samomorov zaradi obupa, mučenja, bolezni ... najpogostejši način je bil, prijem žice, ki je bila pod električno napetostjo, obeašanje in rezanje žil. Na tisoče zapornikov je umrlo na tak način.

Tukaj imaš samo en link od mnogih, prosim preberi si ga.

 

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/3541300

 

 

Kar se pa tiče samomorov (za mano so trije poskusi) zadnji mi je skoraj uspel, pa ne si misliti da sem nehala misliti na samomore, sedaj točno vem ob katerem času in kdaj in kako ga narediti, da me ne bodo mogli rešiti. Pred nekaj dnevi sem bila spet zelo depresivna, jokala sem celi dan in tako kot ste mnogi ugotovili nisem imela nikogar s komer bi se lahko pogovorila, vsi moji so na počitnicah v tujini (nema veze kje) v glavnem jih ni doma, sem sama, vsi ''prijatelji'' pa so kot jih je Marsa dobro opisala .... ah ne že spet ta, samo teži ... ko pa pridejo na zabavo je pa vse v redu ... sicer pa tudi v to ne verjamem, da gre duša samomorilca v pekel. Mislim ... ali pekel in nebesa sploh obstajajo? V vseh teh tisočih letih nismo dobili nekega konkretega dokaza za to ... ali?

Vsekakor pa ljudje ne dalajo samomora zaredi tega, da bi se nekomu smilili, kadar si tako daleč, ko ne vidiš več rešitve problemov s katerimi se spopadaš, ko ne vidiš več prihodnosti zase, potem pač narediš kar se ti zdi tisti trenutek najbolje,poskušaš storiti vse samo da več ne obremenjuješ druge, od katerih te itak večina ne razume. Takrat ne razmišljaš o tem, kaj boš s tem dejanjem storil staršem, sestram, bratom ... pred sabo vidiš samo en cilj in ta je, da bo svet boljši brez tebe, brez tvojih problemov. Ni vse tako enostavno kot si mnogi predstavljate, da zbereš pogum za samomor potrebuješ veliko moči, vsekakor pa mi je bilo vedno, ko sem začela z samomorom popolnoma jasno, da bom umrla za stalno, da me ne bo nazaj, da bi videla kako sem pa sedaj zajebala vse ostale, da bi videla njihove žalujoče obraze itd ... vsaj meni je bilo to povsem jasno pred sem si prerezala žile.

Žal sem tudi te dni precej depresivna http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sad.png .... anyway have fun people ... in ne mislite na samomore. Be smart!!! I'm not! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sad.png

 

 

 

 

 

 

btw ... Bojante, please ne pridigaj mi o svetoskrunstvu in kako bom šla v pekel itd ... ker ne verjamem v to ... ok?

[anne]

Sarah, ravno te dni sem razmišljala, da se že dolgo nisi kaj oglasila. Ni te pa nič kaj lepo brati v tej temi, čeprav si točno zadela bistvo (sem že porabila plusehttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/inno.gif). Tako je, razlagati nekomu o tem, kako se počutiš, je nemogoče, če druga oseba ni dala tega skozi. Razumsko se že vsega zavedaš, ampak občutki so tisti, ki jih niti ta pamet ne more odpraviti stran. In to so res grozni občutki. Ampak ko enkrat uspeš iz tega začaranega kroga, šele vidiš, kako zelo enostavno je lahko.

 

Žal mi je, da so sedaj spet takšni trenutki v tvojem življenju, pa saj sama veš, da si dovolj pametnahttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png. Pa četudi boš ves dan jokala, saj tudi to nekako pomaga. Če pa ne boš imela koga, s kom bi se pogovorila, pridi sem gor ali mogoče pokliči kakšno izmed temu namenjenih telefonskih številk. Včasih se je celo bolje pogovoriti s kakšnim neznancem, ki še ni "okužen" od prejšnjih razmerij ali kot si napisala, da si mislijo, kako težiš. Tudi sam se mogoče laže izpoveš nekomu na daleč.

 

Saj veš, da pridejo boljši dnevi. Drži se in ne obupaj!

 

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rainbow.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ROSE1.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/crossfingers.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flowerface.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wizard.gif

[Silica]

Slovensko združenje za preprečevanje samomora

 

Jaz ti predlagam, da si pogledaš - in predvsem uporabiš to stran. To moč, ki jo je potrebno zbrati za samomor, raje uporabi za življenje... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/up.gif

[viyola]

Sarah1224...nič ne bom pametovala, ni moj namen..Vsak, prav zares vsak se kdaj znejde v situaciji, ko bi najraje zaspal..

in odšel za vedno. Samo..tudi če greš..si še vedno nekje..in nekje so tudi tisti, ki te imajo radi, ki ostanejo. Ne bom pisala

kdo..eden izmed mojih najbližjih..nekdo, ki sem jo imela rada, in jo imašm še vedno..je odšel po svoji volji..Prav zares obžalovanje,

da nisi mogel, ali znal pomagat tako kot bi moral ostane za vedno. Si stigmatiziran..če ne od drugih, kar je itak nepomembno..

od sebe, ker vlečeš občutek krivde in bremena za seboj.

Res je, kot je napisala anne..večkrat se je veliko lažje izpovedat popolnemu neznancu. Poišči si pomoč, piši in "teži" tukaj gor..

vedno se najde nekdo, ki te je pripravljen poslušat, ki mu ni vseeno, ki mu je mar zate..in ki ti je pripravljen podati roko.

Danes jo potrebuješ ti..jutri, pojutrišnjem bo nekdo potreboval tebe, da mu jo podaš. Naj ti ne bo mar za prijateje, ki so

to le, kadar je vse lepo in rožnato. Vidiš..na tem forumu so/smo ljudje, ki se med seboj ne poznamo..vseeno te kdaj nekdo,

ki ga niti ne poznaš, dvigne..pa četudi te samo spomni, kako lep dan je danes. Lepota dni ni samo v veselju, radosti..

žuranju..lepota je tudi v samoti in v bolečini..ki mine, s pomočjo drugih, včasih pa kar sama od sebe. Se stopi kot

sneg. Si mlada..premlada, da življenju nebi dopustila da ti ponudi veliko lepega, kar ti namenja. Mogoče ne ravmo danes..

enkrat pa. Ne dovoli življenju reči ne..

 

drži se..

[Bojante]

Žal te moram tukaj popraviti dragi Bigm ... v koncentracijskoh taboriščih je bilo veliko samomorov zaradi obupa, mučenja, bolezni ... najpogostejši način je bil, prijem žice, ki je bila pod električno napetostjo, obeašanje in rezanje žil. Na tisoče zapornikov je umrlo na tak način.

Tukaj imaš samo en link od mnogih, prosim preberi si ga.

 

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/3541300

 

 

Kar se pa tiče samomorov (za mano so trije poskusi) zadnji mi je skoraj uspel, pa ne si misliti da sem nehala misliti na samomore, sedaj točno vem ob katerem času in kdaj in kako ga narediti, da me ne bodo mogli rešiti. Pred nekaj dnevi sem bila spet zelo depresivna, jokala sem celi dan in tako kot ste mnogi ugotovili nisem imela nikogar s komer bi se lahko pogovorila, vsi moji so na počitnicah v tujini (nema veze kje) v glavnem jih ni doma, sem sama, vsi ''prijatelji'' pa so kot jih je Marsa dobro opisala .... ah ne že spet ta, samo teži ... ko pa pridejo na zabavo je pa vse v redu ... sicer pa tudi v to ne verjamem, da gre duša samomorilca v pekel. Mislim ... ali pekel in nebesa sploh obstajajo? V vseh teh tisočih letih nismo dobili nekega konkretega dokaza za to ... ali?

Vsekakor pa ljudje ne dalajo samomora zaredi tega, da bi se nekomu smilili, kadar si tako daleč, ko ne vidiš več rešitve problemov s katerimi se spopadaš, ko ne vidiš več prihodnosti zase, potem pač narediš kar se ti zdi tisti trenutek najbolje,poskušaš storiti vse samo da več ne obremenjuješ druge, od katerih te itak večina ne razume. Takrat ne razmišljaš o tem, kaj boš s tem dejanjem storil staršem, sestram, bratom ... pred sabo vidiš samo en cilj in ta je, da bo svet boljši brez tebe, brez tvojih problemov. Ni vse tako enostavno kot si mnogi predstavljate, da zbereš pogum za samomor potrebuješ veliko moči, vsekakor pa mi je bilo vedno, ko sem začela z samomorom popolnoma jasno, da bom umrla za stalno, da me ne bo nazaj, da bi videla kako sem pa sedaj zajebala vse ostale, da bi videla njihove žalujoče obraze itd ... vsaj meni je bilo to povsem jasno pred sem si prerezala žile.

Žal sem tudi te dni precej depresivna http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sad.png .... anyway have fun people ... in ne mislite na samomore. Be smart!!! I'm not! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sad.png

 

 

 

 

btw ... Bojante, please ne pridigaj mi o svetoskrunstvu in kako bom šla v pekel itd ... ker ne verjamem v to ... ok?

 

... ja, glej, Nič ti ni treba verjeti, kajti že sedaj lahko čutiš vplive pekla na svoji duši ; depresija, samomori, itd , žal jih pa Boš še bolj , če kaj kmalu ne obrneš svojih poti v Boljšo Smer .

 

Samouničenje je tudi peklenska lastnost, btw .

 

Torej, ... ne misliti, da ne razumem Problema Tvoje Duše !

 

Kajti, Še Obstaja Rešitev zate, preden se vržeš v brezno peklenske bolečine trpljenja obupa, iz katerega je pot nazaj Zelooo, zelo težavna, in predvsem - Dolgotrajna , kajti , ko dušo enkrat sile teme(pekla) zaobjamejo, tjo težkooo izpustijo , Sploh pa : Nikakor brez Posredovanja Stvarnikovega .

 

Žal je To Edina Pot Rešitve .

 

Govoril sem .

 

Srečno .

 

B. + #

[mgd]

Sarah1224, pozdravljena.

 

Osebno poznam dve osebi, ki sta si premislila naredit samomor, ko sta začutili, da obstaja ljubezen. Jo prosim, naj se dotakne tudi tebe.