Samomor

[skwo]

Ej punca moja, napiši Trudiju odgovo, to si zaslužim,o vsi.

Clean

evo sem napisala sam da mi je uspelo dovlečt se do čarunalnika

[Trudi]

Sem vesel zate, da si začela dojemati stvari drugače in drugače razmišljati

 

Tvoja izjava:...ne bom pa nikol rekla,da ne bi še enkrat poskusila,ker vem ,da takrat ne bom sposobna tako razmišljati.....; malo me je zmotila;

poglej sedaj začni oz. vsaj poizkusi razmišljati, da tega ne potrebuješ in da si že zbrala toliko moči, da živiš dalje (najboljše je, da o tem - samomoru, sploh ne razmišljaš, sploh ne misliš nato; že sedaj, saj kot veš, ko si že tam, da hočeš to narediti itak ne razmišljaš več razsodno...

 

Za vse to pa je potreben določen čas, počasi ti gre na bolje in še bo boljše, tudi v ogledalce se boš lahko pogledala in videla tudi tisto kar ogledalo ne kaže, močno punco, ki je premagala nekaj zelo težkega, torej si sposobna in zmožna narediti vse za kar se oz. se boš odločila ; moč v tebi bo še zrasla in vsak naslednji dan boš močnejša in lažje živela, s tem pa boš postajala tudi bolj srečna in seveda zadovolna...

 

Ne hiti pa z nobeno stvarjo (npr.: poglej se v ogledalo, ko se boš tako počutila), tako ali tako bo vse prišlo ob pravem času, verjemi; čeprav sedaj verjetno še bolj težko, zato ti ne bom preveč nakladal, samo iz izkušenj vem, da je pač tako.

 

Sem pa vesel, da ti gre res na bolje saj bo, boš videla

 

Zate:

[Pujsita]

Oho Skwo . Čestitam ti, da si zbrala moč in zaživela drugače, z vsemi bremeni, ki si jih nosila dotlej, pa še z dodatnim, po samomoru. Kar se pa videza tiče, ti moram pa reči, da meni nihče ne deluje grd, smo si pač različni in naš videz je itak samo embalaža, ki se z leti spremnija. Važno je pa kaj izžarevaš iz sebe, srečo, ljubezen do sebe in drugih, zadovoljstvo, moč, zmago. Mislim da marsikaj lepega izžarevaš tudi ti .

 

Samomora pa res ne rabiš delat, to si pa kar reci, saj veš, besede imajo moč , pa jaz sem nadvse vesela, da lahko tule poklepetam s teboj in to je ena precej nepomembna zadeva, veš kok lepega se ti odvija in se ti še bo vsak dan .

[skwo]

obema iskrena hvala in za podporo tudi

[bigm]

Skwo, lep pozdrav!

 

Prav rad prebiram tvoje poste. Ne, ker bi bili lepi, daleč od tega. Veliko hudega in grdega je v njih, so pa zato poučni. Vidim, da si šla skozi zelo hude mline in ni dosti manjkalo, da bi te ti mlini zmleli. Hvala bogu, niso te. In prav je tako. Moti me le to, da še vedno ne izključuješ možnosti, da ne bi še kdaj skušala sama narediti konca temu življenju. Skwo, tako možnost moraš z vso odločnostjo enkrat za vselej izključiti.

 

Dosedanje izkušnje v življenju so mi pokazale in dokazale, da nas življenje postavlja pred določene probleme. Dokler problema ne rešimo zadovoljivo, se nam bodo enake situacije, vendar vedno hujše, ponavljale. Ko problem enkrat zadovoljivo rešimo, takih situacij ne srečujemo več.

 

Tebi življenje postavlja zelo hude izpite. doslej si jih reševala bolj ali manj uspešno. Dokončani samomor pa bi bil absolutni padec. Misel, da bi bil s samomorom problem rešen, je popolnoma napačna. V prihodnjem življenju bi morala ponovno prehoditi podobno pot, prepričan sem, še v težji obliki. POtrudi se in opravi izpit. Tvoje dosedanje življenje dokazuje, da to zmoreš.

 

Skwo, še nekaj. Nikar se ne boj svojega obraza v ogledalu. Z njim je vse v redu. Nekatere ljudi pa je upravičeno strah pogledati lastno notranjost. Zate pa sem prepričan, da svoji notranji podobi nimaš kaj očitati.

 

Prepričan sem, da dobre misli pomagajo. In Skwo, razpolagaš z vso mojo miselno podporo, da boš ta življenjski izpit čim bolje opravila.

[Pujsita]

xrosex

 

Vedno znova navdušena

[dolci12]

Meni so bistveno ljubši ljudje, ki imajo odsev svoje duše v očeh in na obrazu ali na telesu, kot pa brezhibne manekenke, filmski igralci ali tisti, ki naredijo vse, da bi bili lepi navzven. Nič ni narobe, če je obraz videti zgaran. Obraz nekaterih je polikan, na pogled čudovit in prazen.

 

Skwo, vesela sem in tebi hvaležna za iskrene besede, ki te opisujejo. Trohico sebe najdem v njih. Trohico vsakega izmed nas, če je le pripravljen priznati. In hvaležna sem nečemu ali nekomu, ki me je do te zgodbe pripeljal.

Ali se sploh zavedaš, kolikim si dala novo modrost, nova spoznanja, nove izkušnje? Ali se sploh zavedaš koliko dobrega si s to svojo iskrenostjo naredila? Pa ne misli, da samo s tem, ko je vsakdo izmed nas začutil sočutje, temveč tudi s tem, da je globoko pogledal vase in se soočil s seboj. Tako ali drugače....

 

Zakaj bi izgubljali dragulje potem, ko smo jih dolgo iskali?

Ostani in imej se rada.

[Klinar]

Sem vesela, tisto, da pa še vedno pomisliš na samomor bova pa sami obdelali . Zdaj si že tako močna, da veš, da kaj hujšega kot je že bilo teško obtsoja. Zdaj nas je pa kar precej tukaj, ki ti z vsem odprtim srcem stojimo ob strani. Jasno, vsi ti svetujemo, odločit se moraš pa sama, pa saj to že veš, da imam prav.

Enostavno povedano RADI TE IMAMO, kajneda dolci12, JanjaK, bigm, Trudi, nimbus, aiwa .....................................

 

peace and love

clean

P.s.: Hmmmmm, ja slišimo te, tudi ti nas imaš rada, seveda

[Ksenia]

in ko ti bo najbolj hudo, nas poišči tule, včasih je dovolj, da samo svoja čustva izliješ... in imej se rada

[kapica]

 

SAMOMOR JE TRAJNA RESHITEV ZACHASNIH PROBLEMOV

(murphy)

 

666 zlomkou....tralala

Z vidika reinkarnacije in nesmrtnosti duše pa začasna rešitev trajnih problemov...

jap...zacasna resitev trajnih problemov

 

vendar resljiv problem ne more biti trajen!

 

eh, z vidika reinkarnacije je samomor velika poraba neskoncno neomejenega casa!

Misliš, da ne obstaja nerešljiv problem?

Nimbus??? Noooouuuuuup, ah ne.........................!!! vsak je resljiv! ce ne zdaj pa kasej, ce ne takoj pa poznej, ce ne tukaj pa tam, ce ne na ta nacin, ki si ga zdej zelis, pa na drugacen,, ce ne to pa uno pa tretje, bo pa tisto pa cetrto pa nikakor ni neresljivih problemov, razen v omejenih glavah vsakega posameznika! kar bi moralo pa ven!

 

skwo sm vesela zate, da si prsla do tega "spoznanja" (ce lahk tk napisem?) Nekateri morjo poskusit da spoznajo, da ni vredno, drugim se pa ze samoumevno zdi, da je to nepotrebnost... velik srece se naprej v lajfu! pa se velik bogatejsih spoznanj, ki jih itk odkrivamo le v padcih.

 

jap dolci zakaj bi izgubljali nekaj kr smo dolgo iskali? da znamo neko stvar videti na vec nacinov! imas lahko en sam samcat dragulj, pa ce ga dobr opazujes pod razlicnimi svetlobami, bos ugotovu da izzareva razlicne odtenke barv, ki se glede na kot odbite svetlobe pokazejo..., nekdo lahko ima pa 1000 draguljev, pa ne bo sposoben pripravljen videti niti enega odtenka barve... zalostno in v tistem, trenutku praznine, obupa bo dragulje drugega za drugim izgubljal, kot zivljenje, pri samomorilcih... mah ze nakladam..

 

uglavnem se strinjam z clean, da te mamo radi, predvsem pa z selene, da se imej sama rada!!! mirno nocko vsem, ki to berete

[nimbus]

Živjo kapica. Me veseli, da si tako pozitivno naravnana in se delno strinjam s teboj. Ko govorimo o samomorih in o osebnih problemih, frustracijah, blokadah in podobno se strinjam, da se da marsikaj odpraviti in preusmeriti na pravšnjo raven. Vendar moje vprašanje vendale ni bilo mišljeno z vidika posameznika, temveč z vidika družbe. Pomembno je, da razumemo zakaj so samomorilci nezadovoljni, kaj jih muči... zakaj čez rob??? Seveda je razlogov prav toliko, kolikor je samomorov, vendar bi jih lahko kljub vsemu tudi malo posortirali.

Glavno vprašanje s katerim se ukvarja človeštvo od svojega začetka je smisel življenja. Če tega vprašanja ne bi bilo, ne bi obstajala veda filozofija. Sicer je odvisno kako in kaj imaš za problem, a če ga tako imenujem, je ta zaenkrat nerešljiv. Nihče še ni podal razumnega odgovora na to vprašanje. Mene osebno zanima družba, njena organizacija in struktura, ter posledično kvalitetni pogoji za delovanje in izpolnitev posameznika. Vidiš... tega problema še nismo rešili. Ali je rešljiv? Hmm, se samo vprašam... sicer ne vem, saj bi bilo potrebno usklajeno delovanje šest miljardne množice. Vesel bi pa bil, če bi se vsak človek vsaj za trenutek na dan spomnil, da je neka majhna pikica skupaj z ostalimi so-pikicami, na majhnem kamenčku v drobcenem sončnem sistemu, relativno nerazpoznavne galaksije, sredi ogromnega prostranstva, kar bi ga po mojem skromnem mnenju vsaj malo rešilo teh mali vsakodnevnih težavic in bi težil k temu, da razvije "občutek za ljudi". Potem bi malo manj mislil na divje potrošništvo, malo manj za svojo rit in bi poklonil nekaj časa tudi svojemu osebne trudu... postati človek. Včasih vzel kakšno knjigo v roke, razmišljal, se pogovarjal (pa ne samo o fusbalu)...

Resnica je pa taka, da je 90% ljudi "funkcionalno" nepismenih, počnejo en kup brezveznih stvari, razmišljalo predvsem o stvareh npr. kaj bodo pa danes jedli, najljubša literatura jim je pa Merkatorjeva relkama!!!

Obstaja teorija, da če vsak maksimalno poskrbi za svojo rit, bo imel vsak posameznik v tej družbi le-to polno. Noup... Če pa da vsak od sebe le tisto najboljše kar premore, potem bo tisto tudi dobil. In če bo imel vsak toliko pravic, kolikor si jih lahko vzame, (kar trenutno velja), potem bodo naše riti še kako nezadovoljne!!!

Na ravni posameznika pa dejansko verjamem, da je vse rešljivo, zato tudi upam, da bo vsak, ki se bo znašel v slepi ulici... v trenutku zamegljenega pogleda in zmedenih misli, zbral pogum, moč in voljo, da se povzpne proti vrhu. A upam tudi, da ko bo tam, ne bo pozabil mlakuže in si ne bo grabil pravic, temveč, da bo poskušal dajati vse najboljše od sebe.

Hehe... merkatorjeve reklame pa direkt v smeti

[nataly]

Ampak nič alkoholiziranje po tem - kakšem samomoru - ker vas lahko obtožijo, da se še z alkotom poskušate ubiti

[kapica]

Pomembno je, da razumemo zakaj so samomorilci nezadovoljni, kaj jih muči... zakaj čez rob??? Seveda je razlogov prav toliko, kolikor je samomorov, vendar bi jih lahko kljub vsemu tudi malo posortirali.

Glavno vprašanje s katerim se ukvarja človeštvo od svojega začetka je smisel življenja. Če tega vprašanja ne bi bilo, ne bi obstajala veda filozofija. Sicer je odvisno kako in kaj imaš za problem, a če ga tako imenujem, je ta zaenkrat nerešljiv. Nihče še ni podal razumnega odgovora na to vprašanje. Mene osebno zanima družba, njena organizacija in struktura, ter posledično kvalitetni pogoji za delovanje in izpolnitev posameznika. Vidiš... tega problema še nismo rešili. Ali je rešljiv? Potem bi malo manj mislil na divje potrošništvo, malo manj za svojo rit in bi poklonil nekaj časa tudi svojemu osebne trudu... postati človek.

Resnica je pa taka, da je 90% ljudi "funkcionalno" nepismenih, počnejo en kup brezveznih stvari, razmišljalo predvsem o stvareh npr. kaj bodo pa danes jedli, najljubša literatura jim je pa Merkatorjeva relkama!!!

Obstaja teorija, da če vsak maksimalno poskrbi za svojo rit, bo imel vsak posameznik v tej družbi le-to polno.

Na ravni posameznika pa dejansko verjamem, da je vse rešljivo, zato tudi upam, da bo vsak, ki se bo znašel v slepi ulici... v trenutku zamegljenega pogleda in zmedenih misli, zbral pogum, moč in voljo, da se povzpne proti vrhu.

Hehe... merkatorjeve reklame pa direkt v smeti      

Nimbus tisto vprasanje tvoje prej mi je mimobezno naredilo vtis nate... ampak tole tle napisano, ga je cist spremenilo!!!

 

ja, ko sem tam napisala, da ni neresljivih problemov...razen v omejenih glavah.... logicno! te omejitve pridejo pa direkt iz vsega sranja, o katerem tudi ti pises (reklame, revije, politika, zakoni, pravila....sam zase samo o sebi, ja itk ego) druzba, prav ta druzba, zavestno al pa podzavestno postavlja omejitve! in dolocene pripelje do tko receno roba... roba cesa? roba druzbe! in ce si ti, jaz, on, ona...del te druzbe, do roba samega sebe! uf sploh skoda tipkovnice, casa, prostora za nakladanje o druzbi.... prevec omejitev, itk, da pol punce ne marajo same sebe videti v ogledalu, ce jih druzba do tega z svojimi normami pripelje...kam? na rob! noben pa ne uposteva individualnosti, tega da je vsaka oseba (cisto vsaka!!!) neopisljivo cudovita na svoj nepopoln nacin!

 

pri vsakemu brez izjeme najdemo probleme, taksne in drugacne, omejuje jih druzba, resitev pa je se vedno odvisna od vsakega posameznika, ki je del te druzbe! pac najlazje je biti ovca in sledit svoji credi... vendar sploh ni nujno, da je najlazja pot najboljsa!

 

js tud mam tle eh, poskuse samomora, samomore..., mogoc zato na to tko gledam, kaj vem..., mogoc se js kdaj tko dalec padem, da se bom zacela primerjat z drugimi (iz resnicnega lajfa) na tej nizki ravni, da bom joj ta je bil tko pa tko, pa je najlazje naredu, strik za vrat pa konec, zakaj ne bi js tud, k mam se tolk vec tega pa tega poleg tega pa tega... eh primerjave pogubljajo! druzba omejuje! posameznik pa psihicno in fizicno propada... zakaj skoraj vsak v tem vidi rob, ne pa nekega izziva, ki ga bo ce se ga bo s pravim namenom, na prav nacin, v pravem casu lotil, tudi 107% resil?????! ceprav konec blema, se tud ni zagotovilo, da je nek blem sel stran uz tvojega lajfa.... se zmer je lahka prisoten... ce hoces spremeniti sebe tko kot sem razumela pri skwo, so lahko grozni uspehi, ali pa cudoviti padci, vendar je se vedn vsak to kr je!

 

ps: fulll mi je vsec tvoj stavek: ...in bi nekaj casa poklonil tudi svojemu osebnemu trudu... postati clovek.

 

jeap, tezk je biti svoj clovek v mnozici svojih ljudi :xx!:

[nimbus]

js tud mam tle eh, poskuse samomora, samomore..., mogoc zato na to tko gledam, kaj vem...,

 

A tudi ti si že poskusila narediti samomor? No, jaz ga nisem poiskusil in mislim, da ga tudi nikoli ne bom. Nikoli pa ne vem. Npr. za Hemingway-a sem bil zelo presenečen, ko sem izvedel, da je na ta način končal svoje življenje. Sicer v lepi starosti a vseeno - si človek misli, da si ravno takrat najbolje utrjen in vse poln izkušenj, ki naj bi ti pomagale. Sem pa veliko razmišljal o samomoru a nimam pojma zakaj! Nobenih travm, zlorabljanj in to. Smrt mi je že tako ali tako fascinantna.

 

Ja, po mojem mnenju je point v cilju, kar sem že pisal. Če nimaš cilja, ne veš zakaj bi se boril (I'm gonna buy a gun and start a war, if you can show me something worth fighting for - Coldplay), če se ne boriš si pasiven... in si že blizu. V času vojne je najmanj samomorov (Der Krieg ist noch nicht Freiheit und Frieden ist fuer Ruhe schlecht - Laibach). Če bomo vsak zase bezljali naokoli, bomo samo vzdrževali status quo.

 

Bi pa omenil še nekaj. Današnja družba je zelo individualna, forsira posameznika in vsak se mora boriti za svojo ***. Škoda se mi zdi samo to, da je premalo ljudi, ki bi stremeli za nekaj višjega, nekaj večjega. Da nisem pomemben npr. jaz, ampak da smo tu za neki višji cilj in delujemo usklajeno. In tudi duhovnost poudarja posameznika in ne družbe... Zanimivo, kaj?!? Kot, da bi bili tu neodvisno drug od drugega.

 

Sem se pa zdajle nekaj spomnil... kako je Charles Bukowski rešil zadevo, ko se je, kot literarni junak, znašel v apatiji sodobnega mainstreama. Škoda, da nisem prepisal. Nekaj v tem smislu... to pa ne. Če ne drugega, bom druge barabe "zaj*bal" in jim naredil njihovo delo težko!!! Živel je v individualizmu in ga kot takega sprejel.

 

In še: Ko berem o teh dveh tipih, ki sta obkrožila svet... eden po vodi, drugi po zraku. In še več... imamo človeka, ki bo kmalu preplaval vse reke na svetu naenkrat in človeka, ki preteče neznanske razdalje... Zakaj imamo Slovenci tako veliko (v relativnem smislu) ekstremistov?

[skwo]

hoj!

ko vaju prebiram mi šibajo spomini .pri desetem letu sem po nesreči razbila šipo v stanovanju.mati me je okarala kako sem neodgovorna,da se žogam po stanovanju.meni je bilo zelo hudo....jokam v kotu te sobe....počutim se grozno...zdi se mi konec sveta.mama je odšla v mesto,jaz pa..kos šipe in rez čez roko.kri je curljala jaz pa nisem bila več prepričana ,če hočem umreti.nekaj me je potegnilo in odšla sem ...odrvela k sosedi,ki me je oskrbela.mislim,da ne bi od tistega reza umrla saj nisem znala prav zarezati ampak,če povzamem samo namen....no tu se mi pojavi moja razprava v glavi-zdaj ,s to pametjo.kdo bi bil lahko za to odgovoren?družba(ker je mati imela malo zaslužka in ji je ta šipa predstavjala toliko in toliko kg kruha,litrov mleka vrženega stran)??mislim da ne.zdaj tudi jaz nimam ne vem kaj denarja in sta mi indijanca povzročila kako škodo pa nikol nisem odreagirala na tak način kot moja mama.mali mi je sesul avto pa me je vse kar je bilo zanimalo,če je on v redu.še tolažiti sem ga morala ,da je to le avto ,ki se da popraviti(sem pa močno napela svoje misli,kje sem ga polomila,da moja kri tako razmišlja)..no nisem niti pomislila ,da je to strošek.toliko v življenju mi je pokazalo koliko je vredno življenje.no ob tem dogodku je bila mati zraven in se ji je zdelo strašno neodgovorno od mene,da se nisem nič razjezila,da nisem v bistvu otroku pokazala kaj je prav in kaj ni prav.tolikokrat sem že slišala ,kako mi bodo otroci sračkali po glavi,kako jim vse dovolim…pa ne samo od nje .no moje dojemanje,razlage temeljijo na mojih izkušnjah.čedalje bolj pa se mi zdi,da tako kot se zgodi mora biti.

Pri vsakem samomoru bi bila zgodba drugačna,čeprav jih nekateri poenotijo,istovetijo.vsak razlog drugačen…v takih ljudeh ne vidim ubežnika,ne vidim slabiča,tudi obupanca ne…

Ponavadi po končanem (uspelem ali neuspelem)samomoru sodijo predvsem drugi.oni vedo kako si se počutil,zakaj si naredil ta korak,bla,bla…

Saj tudi, ko jim skušaš razložiti te redki razumejo,dojamejo.pa ,da se vrnem v sedanjost.

Sama sem prepričana v to,da če bi to naredila,bi bila povsem sama odgovorna za to dejanje.to je bil splet neraščiščenosti v moji glavi,nesprejemanja ali nemoči,nehotenja,da bi naredila v sebi spremembo.kakorkoli se sliši absurdno, se v slabem bolje počutim ali znajdem,ker mi je to blizu.lepega ne poznam kaj dosti,zato se ga bojim.zdaj je vse to lažje,ker vidim bistvo.vem,da se otepam dobrega,ker se v slabem počutim varneje.zdaj si lahko pomagam,če si le hočem.

[nimbus]

zdaj je vse to lažje,ker vidim bistvo

 

[krokodil]

Misliš, da ne obstaja nerešljiv problem?

Kitajci imajo zanimiv pregovor na to temo:

 

Velike tezave spremeni v majhne, majhne v nikakrsne.

 

 

 

 

Ko si ze omenil neresljive probleme...a ves da so Japonci naredili tako hiter procesor, da resi neskoncno programsko zanko v piclih petih minutah ?

[Kristalka]

Kristalka, ko te berem...skor ne morem verjeti...da si sam tolk stara...tako zrelo in odraslo razmišljaš...in seveda imaš srce na pravem mestu..

 

bom mal pobrskala ...na Ptuju obstaja eden boljših strokovnajov za probleme mladostnikov...ti javim naslov...res je    človek...

 

oona, ..

 

Astra

 

hvala Astra

[krokodil]

Vsak je svojega zivljenja gospodar...zato se tudi sam odloci kaj in kako.

Temu se rece absolutna svoboda...prav ta absolutnost je pa za nekoga prevec.

 

 

 

Smrt ni nasprotje zivljenja.

Smrt je nasprotje rojstva.

 

Zivljenje nima alternative.

[krokodil]

Zivljenje ni crno belo.

Ne samo, da obstajajo sivine.

Tudi barve so vmes.

[skwo]

Včeraj je bratranec od mojega fanta naredil samomor. V službi se je napil, nato je peljal brata od mojega fanta domov (pomagal mu je nekaj v službi). Verjetno je bil grozno pijan, ker je peljal 90 po 1meter ozki, ovinkasti cesti in zletela sta v jarek. Nič ni bilo nobenemu, ampak bratranec od fanta se je skregal z ženo, mojo taščo, vsemi.............. Odšel je in se vrgel pod vlak v vasi, kjer sem doma. Pustil je ženo, 1 - letno hčerkico, 7 - letnega sina, mamo,....

Naj mi nihče ne reče, da ni tega naredil iz sebičnosti!!!! Kako moreš narediti samomor?! Pa tudi, če bi človek bil sam na svetu, brez vsega, ne bi imel zadostnega razloga, da se ubije!  Po drugi strani pa je samomor kot prekletstvo v tej družini, saj sta se ubila njegov oče in brat. Ampak, kako si lahko tako sebičen, da tako prizadeneš vse ljudi?! Ne, samomorilcev ne razumem!!!!! Ne vidim drugega motiva kot egoizem!

v tem postu je jeza,veliko jeze zaradi žalosti.vsaj meni tako zveni.tako kot si opisala...naredil je to in to ,,se skregal...napil...skoćil pod vlak.jaz mislim ,da je veliko več tu ....skrito očem..skrito najbljižjim.ćče imaš možnosti ,da bi pogledal celostno ozadje..,mislim,da ne bi obsojala.ne zagovarjam ga..,ker vem da si je izbral težjo pot.tako kot enim ni dano,da imajo nekaj kar imajo drugi,tako tudi samomorilcem ni vsem dano,da spregledajo nesmisel samomora.nisem noben ekspert za samomore.res zgleda egoistično dejanje,le ko pomislim koliko let sem živela v tej agoniji,kako sem prišla do tega ,da se tega ne splača(čeprav mi v današnjih dneh večkrat pride na misel taka rešitev svojih problemom),se mi zdi,da sem blazno močna oseba.lahko bi bila ponosna nase.a zakaj se počutim tako nemočna,brez krvi?se smilim sama sebi?verjetno.samo le jaz poznam od kje izvira ta izčrpanost in ker sem že toliko prestala si mislim,saj me bo tako ali tako pobralo.potem ne bo videti kot samomor.a,ne. jaz pravim ,poudarjam,da le iz svoje duše,da so večji egoisti tisti,ki očitajo samomorilcu da je egoist,plašljivec.zakaj to delajo?zakaj jih obtožujejo?saj ne kaže iz groba s prstom na nas ,ki ostanemo in nas ne obtožuje.so ti občutki v nas?so jeza,žalost,nerazumevanje,nesprejemanje narobe prevedena čustva.?kako biti egoist po drugi strani pa zadovoljiti bljižnje tako,da se ne bodo počutili krivi obenem pa se dobro počutiti v svoji koži čeprav jo drugi strojijo?meni se to zdi težko..verjetno ispadeš kot žrtev...no pa če imaš vsega tega dovolj se mi zdi,da če hodiš po robu...,prideš do točke ko ti je nevzdržno...in v afektu se vržeš v brezno..verjetno ti je žal že ko letiš proti koncu...ampak prepozno....upam ,da me prav razumeš.s spoštovanjem

[aiwa]

moje mišljenje je podobno mačoninemu, da je samomor zelo egoistično dejanje. ampak tudi razumem ljudi, ki pač pridejo do ene točke, ki se njim zdi nevzdržna... in hočejo končati to trpljenje... seveda svoje. no ampak tako je. vsak da na prvo mesto sebe... logično. kdo drug te bo pa dal?

[stankaa]

Skwo zelo dobro si napisala. Naj ostane ljubeč spomin brez očitkov.

 

Ko sem se sama dalj časa motala po takih mislih sem prišla do podobnih spoznanj. Nič ne rešiš s tem, samo preložiš in še večja bremena si naložiš.

 

Ob samomoru, ki nas je lani doma pretresal, se spomnim očeta, ki je seveda kot Škorpijon, znan, da v težkih situacijah najde kako trezno in modro misel...

 

Rekel je: Spoštovat moramo njegovo voljo,

ne se spraševat zakaj, očitat...

 

Vem, ni enostavno.

Samo ljubeč spomin nanj.

Molitev.

 

In potem se bomo vsi nekoč spet srečali.

[Tjazy]

V tem idiotskem sistemu.. itak vsi delamo samomor. Eni hitrega.. eni pa po obrokih. Ne bi cisto natancno vedel, kaj je bolje.

 

Vzemimo na primer cigarete... Ce kadis.. nekako delas samomor na obroke.. in ne umres takoj.. ampak postopoma.. in jasno so tudi izjeme. Nekaterim to niti ne skoduje..

Ce papcas razno cudno hrano.. veliko mascob sladkorja.. je situacija enaka..

Ce zivis pod stresom.. in se sekiras za vsako nepomembnost.. je spet isto..

Alkohol.. drige.. ISTO!

 

Pa nihce v tem primeru ne rece, da si egoist.. celo je tale cudna hrana, meso, sladkor in alkohol znak gostoljubnosti.

Si lahko predstavljate to clovesko zmedenost?!? Jaz tezko.

[skwo]

tjazy,stankaa

je poa res ,da brez sistema ne moremo živet.saj tudi v čredah,krdelih je sistem in vsem ne odgovarja.preživet moramo kar nam je ponujeno in iz tega upati,da potegneš najlepše ven...

vera v nekaj le to ti mogoče pomaga ,da uspeš lažje preživeti.le najti nekaj kar ti odgovarja.v bistvu se mi zdi,da če hočeš uspeti,preživeti moraš sam sebe okol prnest