Ljubezen

[nimbus]

ljubezen je edina resničnost...

 

[Marsa]

ljubezen je edina resničnost...

 

 

(=) *Bog*

[capt. spaulding]

Ljubezen je bio-kemični proces v človeških možganih, kjer hipotalamus proizvaja določene neuropeptide, ki se vežejo na celice, mi pa to občutimo kot prijeten občutek, tako kot se dogaja z vsemi čustvenimi stanji.......

[capt. spaulding]

Ljubezen je bio-kemični proces v človeških možganih, kjer hipotalamus proizvaja določene neuropeptide, ki se vežejo na celice, mi pa to občutimo kot prijeten občutek, tako kot se dogaja z vsemi čustvenimi stanji.......

 

Tale je pa za vse romantične dušice:

 

[cipcipilonika]

Ljubezen je bio-kemični proces v človeških možganih, kjer hipotalamus proizvaja določene neuropeptide, ki se vežejo na celice, mi pa to občutimo kot prijeten občutek, tako kot se dogaja z vsemi čustvenimi stanji.......

 

 

ani to bolj stanje zaljubljenosti? sam prašam...

[capt. spaulding]

ani to bolj stanje zaljubljenosti? sam prašam...

 

Ja prou maš...... pol pride ljubezen v smislu pripadnosti, vezanosti, naklonjenosti.... ampak kadar koli se počutimo dobro oz. doživljamo neka čustva gre za bio-kemični proces..

[cipcipilonika]

Ok, sam tko pač je. Brez veze se tako razstavljat na prafaktorje. Ker potem v končni fazi ugotovimo da smo samo produkt nekega bio-kemično električnega povezovanja sinaps.

[Marsa]

ja no, vse faze so okej in potrebne.

 

pa tud ne bi zvedla tega sam na razne železe pa svince pa Bvitamine.

ker gre v bistvu za kemijo duš.

[capt. spaulding]

Sama definicija vseh teh stanj kot LJUBEZEN se mi zdi premajhna kot nosilec vseh teh atributov.

[Resničen]

Ljubezen je dar od Boga. Prava ljubezen prihaja iz srca, ki ljubi brez nizkih strasti. Ljubezen mora biti iskrena in čustvena. V njej moremo biti srečni in imeti notranji mir. Ljubezen srečujemo na vsakim koraku, vsak dan jo občutimo od svojih najbližjih, predvsem pa od svojih staršev in iskrenih prijateljev, ki nam stojijo ob strani (diha z nami). Ljudje brez ljubezni so kot sod brez dna. Nikoli ni poln in človeku ni nikoli dovolj. Tisti, ki pa ljubi je hitro zadovoljen v samem sebi. Hvaležen je za vsako najmanjšo stvarjo,ki se mu je zgodila. Kajti ljubezen že biva v njegovem srcu in ne potrebuje ničesar od zunaj, da bi bil srečen. Jezus je dejal: Nihče nima večje ljubezni, kakor ta, da da življenje za svoje prijatelje. In Jezus je dal svoje življenje za grehe človeštva. Dejal je tudi: Odpusti jim, saj ne vedo kaj počnejo. To pomeni, da lahko ljubim in gojimo svojo ljubezen tudi do sovražnika, ker v njem še vseeno lahko vidimo nekaj dobrega, pozitivnega.

Ko si želiš ljubezni zelo močno, šele ugotoviš, kako malo ljudi ti jo je sposobno dati, še manj pa ti jo želi dati! V današnjem času tega nekateri ljudje ne znajo videti oziroma nočejo videti, ker so preveč egoistični do samega sebe in do drugih. In to zraven potegne še vse druge slabe lastnosti, kot so: pohlep, zavidanje ljubosumje itd.

[Marsa]

"Ljubezen je odkritje nas samih v drugih in radost nad tem spoznanjem."

(Alexander Smith)

[Marsa]

Ljubezen je v bistvu nekaj, kar imamo v sebi in zaznamo to tudi v drugem in projiciramo to nanj.

in potem smo včasih preveč vneti v tem projiciranju in v bistvu ustvarimo podobo, ki bi si jo želeli, a potem druga oseba ne fita v to podobo.

potem pa naredimo napako, številni, da skušamo spreminjati potem to osebo, da bi fitala v našo podobo.

tako da je najbolje kadar se prezrcaljujeta dva, ki si oba fitata...

če ljubimo in smo ljubljeni, žarimo, smo srečni, bi premikali gore... če pa smo nesrečni, kljub temu, da obstaja ljubljena oseba oz. da sta obe nesrečni, pa je žalostno... ampak vseeno ... gotovo kdo čuti tudi tako kot mi in vsi si zaslužimo ljubezen. In potem vsak dobi takšno, slej ko prej, ki si jo želi. na nek način. ker pač *deluje* v tej smeri... pa se potem poklapa s tapravimi oz. se tapravi poklapajo.

[Marsa]

(prej sem bla motena, pa nisem do konca napisala...)

 

... hočem reči še to, da v bistvu je včasih ljubezen na takšnih ali drugačnih preizkušnjah in včasih je največja ljubezen, ki jo daš od sebe, da drugemu pustiš, da je tak kot je in da sledi sebi in svojim željam, načrtom in ciljem, tudi za ceno, da nista skupaj... zelo žalostno je, če je nekdo nesrečen ob tebi, kljub temu, da ga recimo ljubiš z vsem srcem... ker ko imaš nekoga rad, si želiš da je srečen... potem si tudi sam nase jezen in sebe ne moreš imeti rad, če je drugi tako nesrečen...

ampak še vseeno ga imaš lahko rad, pač na svoj način... če daš vse od sebe, kolikor znaš, zmoreš in lahko v eni fazi, in če si v sebi iskren in pošten, potem si ne smeš ničesar očitat...

Kot je v današnji fotki dneva (ki jo je postnila Larisa): ne moreš se jezit na ribo, ker ne zna plezat oz. nima smisla da jo skušaš prisilit da bo znala (in hotla) plezat.

Sicer je res, da smo si špegli in da pač v odnosu ni samo eden, ampak morda pa si oba prizadevata...

In potem je morda bolje, da dve ribi skupaj plavata, kot da se skuša prisilit, da bo krava letela (in bila ob tem še celo elegantna )..

 

(malo razmišljam o takšnem zdaj...)

[PsicoMagico]

Lepa razmišljanja.

 

Jaz razumem ljubezen kot absolutno podporo in sprejemanje. Torej - popolno naklonjenost do nečesa ali nekoga, brez pomislekov ali zadržkov. Sprejemanje nečesa ali nekoga v njegovi celoti, brez pogojevanja naklonjenosti s spremembo.

 

Nekoč sem doživel "vizijo" čiste, prvobitne ljubezni, ko me je neka skupina modrih ljudi neobremenjeno in dobrodušno opazovala in vedela o meni VSE - vse skrivnosti, vse slabosti, vsa veselja, vse vrednote, vse sramote, vse najbolj skrite podrobnosti mojega odraščanja, simpatije, zadrege, male lumparije, vse vse vse... a ni o ničemer sodila, temveč so izžarevali absolutno podporo in sprejemanje - popolno ljubezen in naklonjenost do mene takega kot sem, razgaljenega in nebogljenega pred njimi - izžarevali so neskončno modrost, naklonjenost, toploto, varnost, dom. Ko sem to začutil me je prevzelo nepopisno čustvo, da bi hotel objeti ves svet in z vsemi podeliti to LJUBEZEN, da bi bili te podpore deležni VSI, še največji kriminalci, hudodelci, morilci, lažnivci, manipulatorji, vse izgubljene "duše", ne samo dobri in pošteni ljudje. Začutil sem kaj je to brezpogojno imeti rad ves svet - je pravzaprav neopisljivo - a to je zame postalo definicija ljubezni, ki pa je bolj izkustvena, težko jo natančneje opišem.

 

Ljubezen med partnerjema je zame zgolj en aspekt te "večje" ljubezni, v tej partnerski dinamiki je tudi veliko seksualne "energije" in erotičnih čustev (ali nagonov), ki niso neposredno "ljubezen", a sodelujejo v tem spletu emocij, ki tvorijo partnerski odnos. Pogosto se mi zdi da je ta erotični moment celo v ospredju pri nekaterih partnerjih in da so bolj "prijatelji, ki seksajo", kot pa da bi razvili resnično "ljubezen" med sabo - kar ni nič narobe - pač drugačna oblika odnosa. A ko se razvije ljubezen v polnosti oz. ko jo občutiš, je neverjetno.

[mayan]

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif Se mi zdi, da velikokrat lahko rečemo le, kaj pravzaprav ni ljubezen oz. je njeno nasprotje, tak kot Osho pravi:

 

 

 

"The real opposite of hate is not love, the real opposite of love is not hate-it is so apparent, who can be deceived by it?

The real opposite of love is pseudo-love:

love that pretends to be love, and is not. Osho