Je karijera najpomembnješa stvar v življenju?

[pokowc]

..veš vse je le odvisn ,kje se želiš os. dokazovat

 

če pa maš hobiy za službo ,potem menim,da maš pač srečo.

 

menim, ko prideš do ideje˝,da pač najbolje je delat, da sam preživiš˝,potem si razbremenjen vsakega tistega nujnega blema za delat˝ ?

[artem]

Karjera po mojem NI najpomenbnejša stvar v življenju

[Pujsita]

Tole vprašanje je vprašanje cilja v življenju. Jaz osebno bolj hodim v službo z namenom preživetja kot da bi želela kakšno kariero se iti, pa ne da ne bi bila potencial za kaj takega, ampak enostavno mi ni smisel življenja. Če imaš v službi, kjer si zaposlen zelo pomemben položaj je isto, kot da si lastnik svojega podjetja - vsak dan cel dan skrbi, pa nikoli frej. Jaz pa prav z veseljem ob 16h vrata svoje službe zaprem in začnem svoj del dneva.

 

Meni osebno je tudi eden izmed bolj pomembnih ciljev ustvariti eno prijetno družinsko gnezdece. Ampak to je moj lastni cilj in z nikomer ni nič narobe, če ima drugačne.

 

Kakšne pa so v bistvu bolj prave želje kremšnita, tiramisu ali čokoladna torta?

[aakhut]

 

Kakšne pa so v bistvu bolj prave želje kremšnita, tiramisu ali čokoladna torta?

 

hehe...

 

BAKLJAVA

 

 

[Pujsita]

http://www.badrov.hr/report/3_susreti%20citroena/slike/s28t.jpg

 

[aakhut]

 

 

mmmmmmmmmmmmmmmmmmmMMMMMMMMMMMMMmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmljask...

 

 

 

 

[bigm]

Pred kratkim sem bral tole modro misel.

 

Začne se z že znano zgodbico:

 

Nekdo ponoči ves sklonjen hodi pod ulično svetilko. Mimoidoči ga vpraša: "Kaj pa počneš"? "Ključe iščem", odgovori prvi. "Pa si prepričan, da si jih prav tu izgubil"?"Ne, izgubil sem jih nekje za hišo, ampak tam se nič ne vidi", je odgovoril iskalec.

 

Na prvi pogled prismuknjena zgodbica, vendar ni tako. Kolikokrat mi vsi iščemo srečo tam, kjer je za gotovo ni. Mar ni seganje po alkoholu, mamilih, pretirano zaganjanje za poklicnim uspehom itd. podobno iskanju ključev pod ulično svetilko?

[Pujsita]

http://www.verbraucherministerium.de/forschungsreport/rep1-97/ima1-97/tiramisu.jpg ???

[aakhut]

 

 

mljaskmljask...mljaskmljaskmljask....

 

 

tale janjaK

 

-a spraulat v skushnjavo...

[Pujsita]

http://info.castra.net/kuhinja/images/recepti/baklava.jpg

 

Tole, dragi Aakhut sem pa samo zate spekla....

[aakhut]

 

 

thx janjaK...

sam...

jst ne maram

BLJAK LJAVE :xx!:

mam pa rad vse shnite vseh vrst pa janjake

 

 

[Pujsita]

No vidiš, k zavajaš, pol pa Blakljave dobivaš na mizo

[Pujsita]

Na prvi pogled prismuknjena zgodbica, vendar ni tako. Kolikokrat mi vsi iščemo srečo tam, kjer je za gotovo ni. Mar ni seganje po alkoholu, mamilih, pretirano zaganjanje za poklicnim uspehom itd. podobno iskanju ključev pod ulično svetilko?

Saj hec je v tem, kaj koga sploh osrečuje.... Kaj pa npr. tebe osrečuje oz. bi te osrečilo?

[aakhut]

 

 

a to pomen, de dobim tut janjake v pojstlo?

 

 

[Pujsita]

A namest termoforja ? .

[aakhut]

 

 

a si tko vrocha?

al tko mehka?

 

 

 

[bigm]

JanjaK, odgovor na tvoje vprašanje ni enostaven. Zanesljivo pa sreča ni neko trajno stanje, ampak gre za trenutke, ko res začutiš, da si del vesolja. Včasih, ko "švicam" v hrib, ko zagledam gamsa, ali kavko, mogoče samo čutim hladen veter, kar pozabim, kje sem, kaj sem, kam grem. Enostavno sem. Dokler se kaj ne zgodi. Pade kamen, kakšen drug planinec spegovori in spet sem v realnosti, čara je konec.

 

Gotovo pa bogastvo ni sreča. Denar daje sicer neko gotovost (dokler ga ne izgubiš) in udobnost, ne pa sreče. Sreča prihaja z duhovnim in ne z gmotnim bogastvom, kakor je rekel Templeton. Drugi spet pravijo, da je sreča stranski produkt našega prizadevanja za dobro drugih. Bo treba vprašat Račka, kako se počuti, ko razdaja svoje delo in čas za dobro cerebralcev.

[El Nino]

Me ma da bi šel ven v divjino postal volčji otrok, se naučil preživetja v naravi in živel od gozda, tam kakih 10 20 let pol bi me pa itak pobralo, pomoje to je pravo življenje za človeka.... sicer pa hm idealna služba ej sem bil zadnjič na inštitutu Jožefa Štefana, pa gledam mal okrog, čakam na eno predavanje, o alternativni medicini (kononenko and co. , čeprov mate eni tle na forumu ful proti njemu) gledam tam in vidim kako kul prikečejo neki japončki, al kitajčki, (se iskreno opravičujem obem narodom da jih ne ločim ampak jebat ga, tako je) torej gledam tiste fizike in to, pol vidim, ja dejansko so nasmejani srečni, tam vlada tako vzdušje, to je neverjetno, bolj kot so ljudje visoko v znanosti bolj so otročji, res ko prideš not v stavbo dobiš filing (ne pri vhodu tam je en resni stražar, ampak ko zaviješ bolj not) kot da si v vrtecu, kot ko sem hodil bratca iskat v vrtec, čisti isti felling dobi človek, hehe, čist nek... tak da v tem bom užival brez dvoma, če temu ne bo tako, bom pa živel od denarja..... (denar dela denar, za nepoučene)... sam res, kariera, morda je res najpomembnejša, morda ne najpomembnejša pa gotovo najbolj osnovna, ko si urediš kariero lahko začneš gledat za pravo bejbo, ustvarjat družino in tako naprej, doživiš ekonomsko neodvisnost, od države banke, navsezadnje staršev, heh tukaj morem rečt da sem jaz povsem rad odvisen od mojih staršev, nimajo pa vsi take sreče da starši nimajo nič proti, ter da jim omogočajo vse mogoče neumnosti.... kariera, je bila nekoč morda zelo pomembna, če pogledam družinsko gledalno moj fotr brez kariere bi bil nihče, rodil se je na vasi, s kake 100 prebivalci, bil bi kmet, takorekoč dninar, izobrazba ga je povlekla z dna družbene lestvice na vrh, no ja pod vrh, če je vrh recimo politika in take umazane zadeve.... mama je čist druga situacija, njena mama je bla ravnateljica OŠ, v vipavi, tata znanstvenik, oba visoko izobražena, tak da njej ni blo treba delat kake hude kariere da bi prišla kam, predvsem pa more človek neki počet, tako da ma kaj za delat, recimo gledam tukaj lunin folk.... recimo marsa, blazno zanimiva kariera, pankrca, fatalka, umetnica, astrologinja.... gledam to si mislim to je že način življenja ne več kariera, tako kt moj fotr, k je zdravnik 24h na dan, po tej strani je to najpomembnejša stvar v življenju..... ampak jaz sem še vedno mlad idealističen, sveže zaljubljen zato ne morem kaj da nebi rekel, ljubezen to je tisto, najpomembnejše, kariera ti omogoča, ljubezen, torej je tudi kar pomembna, pa četudi je to ljubezen do dela ki ga opravljaš,.... al karkoli, kariera je stvar po kateri se te bodo ljudje spomnili (če maš za kaj kariero in se te ne bodo spomnili le po tem da si se enkrat na smrt napil....), znotraj tebe pa se človek ne spomni najbolj svoje kariere, mislim da se bolj spomni predvsem stvari ki so potekale vzporedno, jaz nimam pojma kaj sem delal v osmem razredu poklico (če privzamemo da je šolanje bilo takrat moj poklic) točno pa vem da sem bil zaljubljen v neko škoprijonko Nino, (od tu moj vzdevek, da ne bo pomote, in ime moje kitare.... če je koga zanimalo), tak da kariera, nikol ne bo najpomembnejša stvar v mojem življenju, in mal mi je žal za tiste pri katerih bo najpomembnejša ker se mi zdi da imajo potem malo manj od življenja kot bi lahko imeli... (then again, če si zbereš kariero budističnega meniha celo življenje premeditiraš, si naredil brez dvoma ogromno več za svoje življenje in doživel, kot bom jaz kadarkoli....)

[Mateja]

then again, če si zbereš kariero budističnega meniha celo življenje premeditiraš, si naredil brez dvoma ogromno več za svoje življenje in doživel, kot bom jaz kadarkoli....

:o|o:

 

premeditirati celo življenje v enem ašramu (se pravi, se odmakniti od življenja)... hmmm.... to pa zame NI življenje x!x ... življenje meni pomeni živo izkušati sebe, svet okoli sebe, biti v odnosu z vsem, kar je...

[El Nino]

premeditirati celo življenje v enem ašramu (se pravi, se odmakniti od življenja)... hmmm.... to pa zame NI življenje  ... življenje meni pomeni živo izkušati sebe, svet okoli sebe, biti v odnosu z vsem, kar je...    

 

Očitno še nikoli nisi premeditiral celega dneva.... tko kot je treba.... neverjetno dost truda je treba zato ampak sreča je neizmerna....

 

U Contesa kolk fajn slikca kitke

[Mateja]

... a da je očitno... ...

 

 

[El Nino]

--------------------------------------------------------------------------------

... a da je očitno... ...  

 

Saj lohk da se motim, a, zakaj pa misliš da ljudje meditiramo, za počitek?, sicer se tudi to obnese, večinoma to počnem tudi jaz, pač meditiram zato da lahko nadaljujem hud tempo lenarjenja, ampak da se stvar narest še bolj profesonalno, in se res dvignit, od tal, v kako višjo čakro, vsaj v srčno,... to je edina prava pomoje, ker iz nje lahko nadziraš vse spodnje in vse zgornje čakre, če bi rad šel človek v zgornje je to bolj nevarno pa še stvar mora potekat v popolni akezi (da zajebaš spodnje čakre, no sex, no drugs, no rock'n'roll..., z drugimi besedami, grem jaz raje počasneje v srčno čakro... kot pa čist gor... hehe,

[Pujsita]

JanjaK, odgovor na tvoje vprašanje ni enostaven. Zanesljivo pa sreča ni neko trajno stanje, ampak gre za trenutke, ko res začutiš, da si del vesolja. Včasih, ko "švicam" v hrib, ko zagledam gamsa, ali kavko, mogoče samo čutim hladen veter, kar pozabim, kje sem, kaj sem, kam grem. Enostavno sem. Dokler se kaj ne zgodi. Pade kamen, kakšen drug planinec spegovori in spet sem v realnosti, čara je konec.

 

Gotovo pa bogastvo ni sreča. Denar daje sicer neko gotovost (dokler ga ne izgubiš) in udobnost, ne pa sreče. Sreča prihaja z duhovnim in ne z gmotnim bogastvom, kakor je rekel Templeton. Drugi spet pravijo, da je sreča stranski produkt našega prizadevanja za dobro drugih. Bo treba vprašat Račka, kako se počuti, ko razdaja svoje delo in čas za dobro cerebralcev.

Ne vem, kako naj sploh tole obrazložim. Meni npr. tudi služba pomeni samo sredstvo za preživetje. Pri tem seveda nisem poplnoma nekritična, tudi jaz si želim delati tisto,kar delam raje. Je pa res, da mi je veliko stvari všeč in sem že tudi na različnih delovnih mestih bila, pa mi je bilo povsod všeč, na vsakem delovnem mestu sem si znala vzeti in videti ta lepši del. Samo jaz osebno rada ob 16h zaprem vrata službe in potem se začne meni ljub del dneva.

 

Tistega rada preživim z mojim kosmatincem, uživam v pohajkovanju v naravi, pa v igranju z njim, pa v opazovanju, ker je taka nerodna pasma in sprejemanje njegove prisrčnosti. Potem sem seveda rada tudi z možem, da se o čem pogovarjava, jezikava, kaj počneva skupaj in lep mi je tudi vsak trenutek, ki ga preživim z njegovimi starimi starši. Sta zlata človeka in lepo je, če se kje počutim zaželjena, sprejeta, če slišim kakšno njuno izkušnjo. Zelo lepo se mi zdi, da se imata po toliko letih še vedno rada, da se spoštujeta in si pomagata in toliko mi lahko data (kar se izkušenj tiče). Potem so pa tu še čisto moje stvari - rada berem, poslušam glasbo, delam goblen, poskusim kaj novega.... in to meni predstavlja srečo, da delam, kar me veseli, da doma počnem karkoli, kar je meni ljubo in da sem z ljudmi ki me osrečujejo.

 

So pa zagotovo ljudje, ki začutijo v kakšni drugi zadevi, da je to njihovo življenje, njihov smisel, njihov cilj. In če si zelo predan določeni zadevi enostavno ni časa za druga področja. Npr. ne vem kako so lahko zelo zagrizeni in zangažirani direktorji lahko tudi čudoviti očetje - lahko so, samo za vzpostavljanje bližine v družini je potreben tudi čas, ne samo čustva, pa npr. kakšni zdravniki, zdravilci, znanstveniki, umetniki,..... Pa še bi se verjetno kdo našel. Če čutiš, da je tvoja naloga povezana s poklicem in se želiš tako zelo predati kot čutiš, potem enostavno na drugih področjih ne gre, ker ni časa. In to se meni ne zdi obsojanja vredno, gre samo za to, da imamo različne naloge. Zakaj bi taki ljudje morali zatirati v sebi željo po nečem, pa se na silo iskati v čem drugem?

[Mateja]

El Nino... jaz sem tam napisala, kaj se meni zdi... tko kot si ti napisal, kaj se tebi zdi... ne ti, pa ne jaz pa ne meditirava celo življenje... sem ga pa jaz zagotovo veliko let več premeditirala (najbrž govoriva o tehnikah meditacije, ne o recimo sprehodu v naravi, ki je zame tudi zelo lepa in učinkovita meditacija) kot ti, saj sem začela meditirat v gimnaziji, to pa je že ..hmmm... 24 let nazaj... meditacijo sem celo učila nekaj let... predšolske otroke... v šoli sem imela interesno dejavnost t'ai chi ... tako da... ne vem, če je ravno očitno, da še nisem premeditirala celega dneva tako, kot je treba...

[Pujsita]

…jaz ravnam po svoje in ti delaš po svoje.

 

Ne živim na tem svetu, zato da bi živel po tvojih pričakovanjih,

 

In ti nisi na svetu, zato da bi živel po mojih.

 

Ti si ti in jaz sem jaz;

 

Če po naključju najdeva drug drugega,

 

Je lepo.

 

Če ne, se ne da pomagati.

 

 

 

Gestlat Prayer