Prijatelj = tujec; v enem dnevu

[Anatha]

Grozljivo je, kako misliš, da nekoga dobro poznaš, da mu vidiš v dušo, potem pa ga vidiš z drugimi očmi in naekrat strmiš v tujca. In tako tudi čutiš. Ravnodušna si do človeka, ki ti je še pred kratkim dosti pomenil. Ja, saj ča imaš rada, ampak na isti način kot imaš rada učiteljico iz drugega razreda osnovne šole - od daleč, s spominom. In četudi te ta oseba potrebuje, ji ne moreš in NOČEŠ več stati ob strani, ker je tako, kot bi stala ob strani tujcu, ki te je izkoristil in užalil povrh, pod pretvezo prijateljstva.

 

- Sem ti pipico odtegnila, ti krastača, a ne? Koga boš pa zdaj izkoriščala za emocionalno podporo in konstantno nedeljeno pozornost?

 

BTW, grozen ponos imam. Najlažje se me je iznebiti, če globoko raniš moj ponos (ampak mora biti globoko, da Luna v Levu to občuti, Tehtnica se itak ne sekira). In potem se me iznebiš za vekomaj amen!

[vanja]

Anatha sedaj iz tebe govori samo jeza in užaljenoost, ker nisi tega spregledala- tudi jaz sem včasih tako jezna, da rečem, sedaj je pa res dosti, pa potem razmisliš in vidiš, da ni vse tako črno.... itd.

 

Na vsako stvar glej objektivno, saj ni samo nasprotnik kriv, ti si mu omogočila, da je naredil tisto kar pač je, del krivde je tudi tvoje, imaš pa vso pravico, da se odločiš in določiš zgornjo in spodno mejo.

 

 

LP!

[aquarius]

Boljše jezo in užaljenost na glas ven butnt, kot pa rana na želodcu.

[Vojko]

Grozljivo je, kako misliš, da nekoga dobro poznaš, da mu vidiš v dušo, potem pa ga vidiš z drugimi očmi in naekrat strmiš v tujca. In tako tudi čutiš. Ravnodušna si do človeka, ki ti je še pred kratkim dosti pomenil. Ja, saj ča imaš rada, ampak na isti način kot imaš rada učiteljico iz drugega razreda osnovne šole - od daleč, s spominom. In četudi te ta oseba potrebuje, ji ne moreš in NOČEŠ več stati ob strani, ker je tako, kot bi stala ob strani tujcu, ki te je izkoristil in užalil povrh, pod pretvezo prijateljstva.

 

- Sem ti pipico odtegnila, ti krastača, a ne? Koga boš pa zdaj izkoriščala za emocionalno podporo in konstantno nedeljeno pozornost?

 

BTW, grozen ponos imam.    Najlažje se me je iznebiti, če globoko raniš moj ponos (ampak mora biti globoko, da Luna v Levu to občuti, Tehtnica se itak ne sekira). In potem se me iznebiš za vekomaj amen!

Anatha

 

Če si kdajkoli, za kogarkoli misliš, da ga poznaš tako dobro, kot si ti mislila za svojega prijatelja - potem se motiš, kajti, če bi ga poznala zares globoko, takrat te ta prijatelj ne more več ogoljufati. Pa te ni ogoljufal on. Ogoljufala si ti samo sebe, ko si si naredila podobo prijatelja, namesto, da bi človeka jemala za stalno spremenljivko.

 

To napako običajno delamo v življenju.

Naredimo si slike ljudi s katerimi živimo - temu rečemo, da jih poznamo.

Vendar se ljudje spoznavamo vsak dan - in smo za druge vsak dan drugačni.

 

Čemu pričakuješ, kako naj tvoj prijatelj reagira? Je mar kriv on, če reagira drugače kot si pričakovala.

Si prosila prijatelja za točno določeno pomoč?

 

Anatha, sama si lepo napisala, da si razočarana sama nad sabo:

 

....Grozljivo je, kako misliš, da nekoga dobro poznaš, da mu vidiš v dušo, potem pa ga vidiš z drugimi očmi in naekrat strmiš v tujca.....

 

Ta tvoj prijatelj namreč ni storil ničesar, vse to je le tvoj pogled nanj!!!

 

Pozdrav, Vojko

[Tjazy]

Boljše jezo in užaljenost na glas ven butnt, kot pa rana na želodcu.

[Klinar]

Vedno se nam dogaja ravno to, kar dovolimo. Vse kar se nam zgodi ali dogaja je naše ogledalo. Kar seješ, to žanješ, PROJEKCIJE, PROJEKCIJE.

Saj ni lahko, a je treba pogledati v ogledalu sebi v oči. Odgovori si na vprašanje vedno in povsod : KAJ DELAM ??

To so samo lekcije, ko se boš ozirala čez leta nazaj, se boš smejala, verjemi !!!!!

Leta Abrahamova in čez so prekrasna, nebi se vrnila, mi je lepše kot pri 35 ih

Clean

[bigm]

Anatha, točno tako je, kot ti je napisal Vojko. Ti nisi videla prijatelja (najbrž še kaj več kot prijatelj?) takega, kot je, ampak si si ustvarila iluzijo njegove podobe. Čas pa naredi svoje in iluzija počasi zbledi, prava podoba pa nam običajno ni všeč.

 

Ta pojav lepo in zgoščeno opiše naslednja misel: "Nihče ni popoln, dokler se ne zaljubimo vanj".

 

In kaj je potem, ko "popolnost" izgine in se pojavi resnica?

[daisy]

Ko sem bila zelo prizadeta s strani partnerja ker mi je rekel marsikaj v letih, ko sva bila skupaj, in ko sva se razšla in me je še poslednjič "ruknilo" da sem se zasmilila sama sebi in se mi je zvrtelo pred očmi vse to, sem bila deležna velikega nauka, ki ga nikoli ne bom pozabila, ker tako zelo drži:

Vse kar mi je moj partner kdaj rekel in me je prizadelo globoko v dušo, vse to je bilo V MENI. Vse to sem si nekje globoko v sebi sama mislila o sebi, čeprav se tega morda sploh nisem zavedala. Zato me je prizadelo. In ker sem sama o sebi mislila enako, sem ostajala pri njem in tolerirala take besede, ker se nisem imela za vredno iti stran.. Če bi sama o sebi VEDELA, da ni tako kot reče on, bi se samo nasmehnila, zamahnila z roko in rekla: govoriš traparije.... Ker pa ni bilo tako, me je prizadelo, ker se je dotaknilo moje boleče točke. Zakaj boleče? Ker me je bolelo, ker je bilo v meni, ker sem na nek način sama tako gledala sebe.... To je to tolikokrat omenjeno "ogledalo"- da se vidiš v dejanjih in besedah drugega- da ti zavibrira tisto, kar imaš sam v sebi- na ta način vidiš v drugemu samega sebe- kaj je še v tebi...

 

Kje je ključ? V vrednotenju samega sebe in v ljubezni in spoštovanju do samega sebe. Potem te nihče ne prizadane več. Imaš razčiščeno s seboj. To so res samo lekcije in prijatelj ali partner je tu zato, da ti jih daje, da ti pomaga ustvarjati pogoje za rast... Vem, da se sliši noro, a vedno bolj verjamem, da je res tako.

Krivde ni, ne pri njemu, ne pri tebi. Je samo življenje, ki teče in se spreminja. In mi z njim. Vsak dela po svojih zmožnostih. Kdor te žali, pač ne zna drugače, po drugi strani pa je to resnično prilika zate, da "rasteš"...

[artem]

A sebe dovolj poznamo?

[daisy]

Seveda NE, ampak ravno to je krasen izziv, da življenje postane zanimivo, ko se začneš spoznavat in odkrivat... dela ne zmanjka in še prijetno je, če ga znaš prav obrnit...

[Trubica]

In četudi te ta oseba potrebuje, ji ne moreš in NOČEŠ več stati ob strani, ker je tako, kot bi stala ob strani tujcu, ki te je izkoristil in užalil povrh, pod pretvezo prijateljstva.

 

 

 

Točno tako. Ko so enkrat rane resnično pregloboke, nekaj v tebi umre. In tako ob vseh teh ranah postajamo tudi sami sebi tujci. Ker smo nek kos življenja enostavno izbrisali.

 

 

Ne vem, če to velja za tehtnice. Res, da veliko stvari "pretehtam", da pa se ne bi sekirala ravno ne drži.

[Natasha]

Boljše jezo in užaljenost na glas ven butnt, kot pa rana na želodcu.

[smotka1234]

Lepo vas prosim, dragi ljudje s samospostovanjem, ogledali, projekcijami in iluzijami, ki si jih ustvarjamo o ljudeh. Ce ste iskreni, boste priznali, da za svoja dejanja nosimo odgovornost sami. Ce je dragi Anathi prijatelj s kakrsnokoli obliko komunikacije obljubljal prijateljstvo, potem pa se sprenevedal in zapovrh se uzalil.... naj ta prijatelj za svoja dejanja koncno ze sprejme odgovornost. Komunikacija je vendar dvosmerna! In ne svetujte ubogi revi, ki je ze tako ali tako prizadeta, da naj se zdaj globoko zazre vase, isce napake pri sebi in poskusa zbuditi samospostovanje v sebi... Vse to ne bo resilo njenega problema. Iskrenosti nam manjka. To je vse.

 

Pa zakaj takoj vsi pomislite na ljubezen? Ali je clovek lahko prizadet samo na osnovi ljubezni? Kaj pa obcutek, ko se clovek odpre socloveku, pokaze svojo ranljivost in dobi potem za return sus v glavo? Je to nujno povezano z ljubeznijo....?

 

Vedno bolj imam obcutek, da iscete opravicila za svoja dejanja v mislih modrecev, ki so morda ta svet dojemali drugace, kakor ga mi.

 

In kako naj s svojim samospostovanjem in brez posledic recem (karikiram): "Prijatelj mi je ubil mamo. Ampak ni blema, ker je problem v meni, ker nimam samospostovanja!? On pravzaprav ni nic kriv."

 

In ne recite mi, da sem primitivna. In da ne razumem tega sveta. Vse to so mi tudi ze vrgli v faco. Samo svoj pogled sem zelela deliti z vami. Ne zamerite mi.

[Pujsita]

Grozljivo je, kako misliš, da nekoga dobro poznaš, da mu vidiš v dušo, potem pa ga vidiš z drugimi očmi in naekrat strmiš v tujca. In tako tudi čutiš. Ravnodušna si do človeka, ki ti je še pred kratkim dosti pomenil. Ja, saj ča imaš rada, ampak na isti način kot imaš rada učiteljico iz drugega razreda osnovne šole - od daleč, s spominom. In četudi te ta oseba potrebuje, ji ne moreš in NOČEŠ več stati ob strani, ker je tako, kot bi stala ob strani tujcu, ki te je izkoristil in užalil povrh, pod pretvezo prijateljstva.

Ne zamerim ljudem, ki počnejo take stvari, prikrajšajo se za moj optimizem, smeh in zabavo z menoj, zakaj bi jih kaznovala še z zamero?

[lolita]

Strinjam se s Smotko , hkrati pa z mnenji ostalih.Velikokrat namreč obtožujemo ostale, nevedoč, da je bistveni problem v lastnem majhnem samospoštovanju.Toda , ko nekdo stori nekaj,za kar je logično, da boš na to reagiral s prizadtetostjo,jezo(kot je karikirala smotka-da ti ubije mamo) tu ne pomaga niti veliko smaospoštovanje in ljubezen.KAr je preveč, je namreč preveč x!x

[Mateja]

Grozljivo je, kako misliš, da nekoga dobro poznaš, da mu vidiš v dušo, potem pa ga vidiš z drugimi očmi in naekrat strmiš v tujca.

... če bi sebe začeli spoznavati... hmmm... čisto dovolj za celo življenje.... ....prepričana sem, da bi nas pri tem spoznavanju tudi marsikaj "grozljivo" presenetilo... ...

 

ja, kot je rekel Vojko - nismo konstanta, spremenljivka smo... ... a ni to nekaj najlepšega

[Tina]

... če bi sebe začeli spoznavati... hmmm... čisto dovolj za celo življenje....    ....prepričana sem, da bi nas pri tem spoznavanju tudi marsikaj "grozljivo" presenetilo... ... 

 

ja, kot je rekel Vojko - nismo konstanta, spremenljivka smo...    ... a ni to nekaj najlepšega     

Nikoli nam ni dolgčas.

[pokowc]

aha bolj ,ko se zavem layfa, bolj to opazm Bit mlad v sami spontanosti ,se ne oprime tega tk močno in zarad tega grem preprosto naprej ._.

Starejši si ,bolj si pozoren in ni ti vseeno, ker poznaš zgradbo občutkov

[Volk K.L.]

Ahh poznam par takih kameleonov .

[mushi]

Kar je mene najbolj bolelo pri spoznanjih o ljudeh ki so mi bili blizu pa mi niso več, niti mi nikoli več ne morejo biti, je to, da imaš nekaj časa občutek medsebojnega razumevanja, spoštovanja, tud ljubezni, potem jih pa ena tako trapasta in nepomembna stvar zamika, da pozabijo na lep odnos, kot pik komarja :xx!: , pa so pripravljen zarad nekega sebičnega cilja svojega uničit vse, in se vesti hujše kot živali, ker ljudje imamo le malo več pameti, pes te pa npr. v igri ugrizne. To pomeni potem, da je bla cela tvoja projekcija teh ljudi farsa, ampak jezni smo pol nase, ker smo bli zavedeni. Veš, da česa takega ne bi sam nikomur naredil.

Zato spoštujem samo sebe in se zavedam, da niso vredni druženja z menoj. Ena taka napaka je dovolj, da dobim vtis o človeku. Pa mu druge ne dopustim. Ker to bi bla moja napaka in zaradi svojih je blo že veliko trpljenja. Dokler si nisem rekla NE, ČE SE BOM LE ZAVEDALA (grdih dejanj drugih) NIKOLI VEČ!