Zamerljivost

[B@BuR@]

fajn ikono mas

 

Hvala.

[Mick]

fajn ikono mas

 

 

--------

 

Res ma-š.

[cigancica]

... se mi zdi da je zamerljivost fulll povezana s sprejemanjem, mar ne?

meni se ne zdi tko povezana....ce pogledam konkretno sebe npr....sem clovek ,ki sprejema nekaj ali pa ne...

...ampak ,ce necesa ne sprejemam ne zamerim,ampak razmisljam kako smo si razlicni.

sama zamero povezujem s pricakovanjem.npr.,ce pricakujesh od nekoga ,da se bo obnasal ,kot pricakujesh,pa se ne....vecina to zameri.

sama nimam nekih hudih zamer,bolj mam kake hudomushne neumnosti,kratkocasne.

zamere nocem imeti v sebi,ker nisem clovek zamer in ker ne bi hotela takih 'korenin' hraniti v svoji dushi.

sem celo zelo popustljiva do ljudi,katerim nihce noce oprostiti,pa ceprav so meni hoteli slabo.

v svojem lajfu sem zamerila enkrat eni frendici ravno zaradi tega ,ker sem od nje pricakovala lojalnost,pa je po dolgih letih prislo ven vse mozhno hinavsko :xx!: in v tem primeru sem zamero reshila,ker sem sama naredila napako in prichakovala od nje nekaj,kar ona ni...zamere nisem dolgo gojila,ker enostavno nimam vec nic s to osebo,ne zamere,ne odnosa,ne pretok energij...nic.osvobodila sem custvo-zamero kar hitro,skor avtomatsko.

od takrat tudi frendship drugache dojemam,ne pricakujem,ne zamerim

[Piko]

Včasih se počutim prav fino, če mi kdo kaj zameri.

 

Ko sem na tem, da premišljujem "upam, da mi ne bo zameril..." pomeni, da sem že preveč osebno vpleten v dogajanje.

[free]

mogoce si pa osamljen?

[Pinka]

Jaz znam pa kr ornk zamert sam da prijatlom tud ful hitr oprostim. Včasih sem bla dost bl zamerljiva in morm rečt, da sem se ful poboljšala . Vsak dan se nekaj naučim.

 

Lp

[tanaja*]

Pri meni pa zamera nikoli ne more dolgo trajat.

[nols]

ga ni cloveka, ki bi mu js kaj zameril. ene trikrat se mi je zgodil, da sem mev enga res povhn kufr pa sm si reku, da zdej se bom pa drzov nanga..sam ni slo..do konc dneva se mi je zdel to ze ful bebast

zamerlivost se mi zdi kr zlo bedna. zamerlivcov pa ne maram. zakaj pa bi jih mev, ce mam pa super prjatle, k me sprejemajo tazga tezaka kot sem..

[Natasha]

Vsaka zamera je breme. Dalj časa jo nosiš, bolj težka postaja in težje se ga (bremena) je znebiti. Če že glih zamerite - hitr pol še odmerite.

Sicer se pa vprašaj ZAKAJ, si zameril, mogoče je pa prav ta oseba, ki si mu zameril, tvoj mimoidoči učitelj

 

Spremeni sebe in svet se bo spremenil!

 

Pa brez zamere

in

vse lepo

Nataša

[Kabalist]

Meni je zamera vsaj zadnja leta neznan pojem. S tem, ko nekomu nekaj zamerim, delam škodo zgolj sebi in nikomur drugemu. Če me nekdo klofutne, ga ne bom klofutnil nazaj, vendar mu tudi ne bom dopustil, da me še enkrat okoli kepe. Ko te nekdo sovraži, ti želi vse najslabše, se mu iskreno zahvali. Tako mu omogočiš, da svoj drek sam prebavi.

[Natasha]

Meni je zamera vsaj zadnja leta neznan pojem. S tem, ko nekomu nekaj zamerim, delam škodo zgolj sebi in nikomur drugemu. Če me nekdo klofutne, ga ne bom klofutnil nazaj, vendar mu tudi ne bom dopustil, da me še enkrat okoli kepe. Ko te nekdo sovraži, ti želi vse najslabše, se mu iskreno zahvali. Tako mu omogočiš, da svoj drek sam prebavi.

 

 

[Izraz]

Ja tule sem se ustavila, čeprav niti še nimam izoblikovanega mnenja o tem.

 

Najprej jeza in zamera zame ni enako.

 

Jeza je čustvo, ki ga lahko transformiraš v zelo močno energijo, ki te pripelje do lastnega cilja.

Jeza je tudi način, da postaviš meje, do kje gre kdo lahko. Pokaže dovolj je bilo. V situacijah, kjer nekdo hoče manipulirati s tabo, delati s tabo kar njemu zapaše, te izkoriščati itd.

 

Zamera pa je druga stvar. To je posledično stanje lastnega nezavedanja vrednosti, nesprejemanja sebe, neodobravanja sebe,.. Vzrok je nek travmatičen dogodek iz preteklosti.To je resnično parajoče stanje. Težka rana. Da nekomu zameriš, pride lahko samo iz tega, da si od njega pričakoval, da te bo vsaj on sprejel, ti pokazal da si ok, pa ti tega ne, ali naredi kaj takega da te prizadene,... Ponavadi človek zameri osebi, ki mu je bližnja, ki ji bolj zaupa kot ostalim. Ljubezen in sovraštvo sta v resnici zelo blizu v takih primerih.

 

Vendar, če delaš na sebi, ko se zaveš lastne vrednosti, ko sam sebe res ceniš takega kot si, zamere odpadejo. Ostanejo samo še razlike med nami, naše invidualnosti, veš da smo si različni. In je samo še stvar lastne odločitve ali sprejmeš ali pustiš.

[Guest mačona]

sem kar precej zamerljiva. če kaj ne gre po moje, če me kdo užali, zavrne, razočara, ... pač zamerim in kuham v sebi, se žalostim, največkrat tega osebi, ki ji zamerim, niti ne povem, ker se mi zdi, kaj čem pa obremenjvat nekoga, saj ni big deal, bom že pozabila, ... in pozabim. največkrat zamero enostavno pokažem z umikom tako kot še pri marsičem drugem. taka pač sem, kuham v sebi, stiska me v prsih, jokam na samem - to sem jaz.

 

hm, kaj pa, če je zamerljivost spet ena od oblik egoizma? se zamerljivi ljudje počutijo odveč, neljubljene? kompleksi?

[Izraz]

hm, kaj pa, če je zamerljivost spet ena od oblik egoizma? se zamerljivi ljudje počutijo odveč, neljubljene? kompleksi?

 

Moje mnenje je da je to posledica tega drugege, odveč, neljubljene,....ne vredne v lastnih očeh.

 

Jaz bi se tu v tvojem primeru vprašala,(kar sem se tudi velikokrat že ) zakaj imaš občutek, da nekoga obremenjuješ s tem, če mu poveš kaj čutiš, svoje želje??? Kakšno je tvoje lastno mišljenje o sebi, koliko se v resnici res spoštuješ in sprejemaš, ter zakaj zaboga se ne??? Kje tiči razlog za to? V kateri točki v življenju si obupala nad sabo??

[Guest mačona]

meni se zdi, da že itak obremenjujem ljudi s svojim obstojem, ker sem "težka". imam pač ta kompleks odstavitve od matere - taki ljudje se pač počutimo čustveno odrezane, reagiramo hladno, ...

[Izraz]

meni se zdi, da že itak obremenjujem ljudi s svojim obstojem, ker sem "težka". imam pač ta kompleks odstavitve od matere - taki ljudje se pač počutimo čustveno odrezane, reagiramo hladno, ...

 

Mačkica saj vem za kaj se gre, nekje v daljni preteklosti, si nekje to slišala, pa si sama začela verjeti v to. In to je sedaj tvoja resnica, si jo posvojila za svojo in lepo to živiš. Dala si se v kalut. Zameriš pa sebi, ker si taka "težka"oseba, verjetno se ti zdi da rabiš preveč pozornosti, kot je normalno in seveda se počutiš odrezano, ker si se sama odrezala.

Ampak pomisli absurda, samo za to ker si začela verjeti v nekaj kar ni res, od bog ve koga, si to pobrala, ki je v svoji lastni nemoči to izrekel, ti sedaj po nepotrebnem trpiš.

Kar je pa tudi razumljivo, saj ko smo mali otročički, se učimo iz okolice in sprejememo za resnico stvari, ki dejansko nimajo nobene veze z nami.

 

Imam lastne izkušnje na tem področju, samo je resnica ta, mi smo resnični kreatorji svojega življenja. In živimo tako, kot si sami ustvarjamo. Je pa treba biti pazljiv, da sprevidimo, kaj pa mi nismo in to vržemo ven iz sebe in zadihamo.

 

To govorim, upam, da veš, samo zato, ker vem kaj ti taka stanja delajo in ne želim, da se mučiš po nepotrebnem. Vem kako to izgleda, ne govorim kar nekaj v prazno.

 

Mačkica bodi pogumna in se sprejmi, jaz bom pa tudi.

[Kabalist]

Najprej jeza in zamera zame ni enako

Seveda ni enako, vendar na človeka približno enako deluje. tako jeza, kot zamera sta nekoristni. kdor čuti jezo ali zamero, ta potrebuje še kar nekaj dela na sebi. In to ne zaradi drugih, temveč zaradi sebe.

[Marsa]

Seveda ni enako, vendar na človeka približno enako deluje. tako jeza, kot zamera sta nekoristni. kdor čuti jezo ali zamero, ta potrebuje še kar nekaj dela na sebi. In to ne zaradi drugih, temveč zaradi sebe.

 

*

 

saj mamo eno - morda se boljso temo (dolgotrajne zamere), sam je tolk popacena, da se mi v eni rundi ni dal oz. nisem mogla popraviti vseh. morda enkrat popravim vse in zdruzim.

[Indy]

Če se ti kdo zameri, kaj storiš-čakaš na priložnost in mu vrneš; se delaš kot da ni nič, kuhaš jezo v sebi...???

 

Ha ha.Kakšno jezo.Na tak način vsaj vidiš kok je ta oseba lah tvoj kolega.Sicer se mi pa to že tok dolg ni zgodil da sploh več ne vem

[Pujsita]

meni se zdi, da že itak obremenjujem ljudi s svojim obstojem, ker sem "težka". imam pač ta kompleks odstavitve od matere - taki ljudje se pač počutimo čustveno odrezane, reagiramo hladno, ...

 

Vsi smo težki Mačona, če že gledaš na tak način. Eni so preveč zgovorni, eni premalo, eni preveč impulzivni, eni prehladni (za okus vsakogar). Tako da nisi nič bolj težka kot kdorkoli drug. Pa vsak svoje porcije dobivamo , teme imamo pa nekateri podobne, nekateri različne, odvisno na katero smer se vpišeš .

 

Zamerim pa jaz ne več, sem kot otrok in kot pametna pubertetnica, zdaj pa enostavno sprejemam dejstvo, da smo ljudje zelo različni, da ima vsak svoje razloge za reakcije, ne da se mi poglabljat kaj za vsako reakcijo koga tiči. Se pa odločim, če se z nečim ubadam ali ne.Včasih se grem kak odnos še naprej, včasih pa tudi ne, ker se mi enostavno ne ukvarja s kako zadevo. Recimo s hinavci se mi ne da ubadat. Pa se mi ne zdijo zato slabi (imamo vsi kakšne manj simpatične lastnosti), ampak ne maram neiskrenih zadev, ne da se mi ugibat za vsako dejanje posebej, ali je narejeno za občinstvo ali iz srca, pa se pač raje umaknem, ker mi ni do teh stvari.

 

Recimo da se odločim kupiti prijateljici darilo, grem v trgovino, izbiram med zadevami, ki mislim, da bi ji bile všeč, pa me streže zoprna prodajalka. Lahko jo nakurim nazaj, ponavadi si pa mislim, da nimam pojma, zakaj je ženska sitna. Mogoče ima pa bolnega otroka, ali pa je ona sama bolna, ali se ji pa kakšna druga težka zadeva v življenju dogaja. In nimamo vsi sposobnosti 100 % naše težave puščat pred vrati službe. Jaz se sicer trudim in v 99% mi uspeva, samo včasih pa enostavno ne zmoreš. In zakaj bi zdaj jaz to žensko obsojala ali ji pa zamerila, kaj pa jaz vem, zakaj ne zmore? Ponavadi na lep način vprašam, pa se večina ljudi odtaja. Če se mi pa ne da, pa tudi s pridigo ne zgubljam energije. Pošlješ lepo misel, se obrneš in greš . Njej itak ne pomagaš z zamero ali s čimerkoli, vsak mora sam svoje priložnosti dat skozi, zase pa tudi nič ne narediš, če zameriš, ker se v bistvu obremenjuješ z lekcijami drugih .

 

No tole je trenutna svinjska filozofija, pred uporabo se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom .

[Kabalist]

No tole je trenutna svinjska filozofija, pred uporabo se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom

Hvala za pozorilo!

[alef]

Zamera, zamerljivost... :xx!:

No ja, tud jaz nisem čisto imun pred tem

Samo pri meni ne traja dolgo

Po nekaj minutah se mi zdi brez veze

Tako kot je Pujsa napisala - kaj pa jaz lahko vem kaj teži človeka ki se mi je zameril...

Me je še najbolje opisal Piko - da se nikoli zares ne zjezim...

Ja, pri men je tako - nekaj me razkuri gor do nebes in nazaj do pekla

Potem pa en sam nasmeh pogasi ves ta ogenj...

[Kabalist]

Naravno se je jeziti, pasti zamere ipd. Osebnostna rast je način, kako to presegati, obvladati. Jeza in zamera ti pač jemljejo energijo, katero bi lahko porabil drugje. Kot sem zapisal, če te nekdo okoli kepe, mu tega ne smeš vrniti, vendar niti dovoliti, da ti primaže še eno. Neverejetno, kako besno odreagirajo ljudje, ko jim jasno daš vedeti, da te ne morejo prizadeti in da se sploh ne posvečaš njihovim naporom, da te prizadenejo. Pravzaprav je ta bes prav zabavna reč.

[Pika Pikica]

Ah, jst definitivno sem zamerljiva....sam odvisno, komu zamerim...če me kdo, k mi nč ne pomen, užali, oz. proba užalt, mi je čist vseen....če pa to stori oseba, ki mi je blizu in mi nekaj pomeni, mi je pa hudo. Zdej pa spet, včasih zamerm teh osebi, včasih pa ne in hočm iz te ''žalitve'' neki potegnt vn al pa spremenit na seb. Sam je težko. Ampak se trudm. Pa tud oprostim, sam mislm pa, da pozabm težko.

[Marsa]

oh jaz se pa hitro zjezim, sam se hitro tud ohladim.

mi je brez veze, otrocje in neumno furat zamere.

kot majhni se mi je zdel pa dolgocasno in brezvezno (ko se mi ni mogl zdet otrocje ).