Skoči na vsebino

Odpuščanje


El Nino

Recommended Posts

Se vam je zdelo kdaj zanimivo kako odpuščamo, poiščemo novo perspektivo, kako pozabimo stare zamere in vidimo nekoga za tisto kar je, in ne tisto slabo kar si mi predstavljamo... Moji bivši sovražniki so mi kar naenkrat všeč, vsaj z moje strani je sovraštva konec, pozitivno sem pogledal na folk, hm mislim da je stvar v času ki je mimo...
:D Rad bi se z vami družil tudi v živo, povejte mi če se kdaj mudite v moji okolici LJ, Moste.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Guest sanjalica

Začasa tozemeljskega bivanja škoda zamere...

Umakneš se, narediš obvoz in greš naprej. Obremenjevati se s tistim, česar ne moreš spremeniti, je brezpredmetno; ne prizadevaš "tistega" ampak si žrtev sam.

Bolečino, žalost nosiš ti...nekdo drug pa živi svoje življenje lepo naprej in mu sploh na misel ne pride, da je nekoga prizadel...

 

Po obvoznici mimo, če ni dano spremeniti, razčistiti, dopovedati, razsvetliti....

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pravijo da je odpuscanje ena najvecjih vrlin, zato to zmore tako malo ljudi... A tisti ki, dobijo to povrnjeno... :palec:

 

El nino zmagas! :vio:

To the living we owe respect.

But to the dead we owe only the truth.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Zakaj potem človek sploh pozna stanje prizadetosti, užaljenosti, če se pa pol kr nekaj pozabi, pobota itd....

 

Vse skup ničvredno delo in zguba cajta... xrolleyesx

Saj ni point v tem (v odpuščanju), da pozabiš.

 

Pozabiš ne. Ampak razumeš, zakaj je nekaj bilo tako, kot je bilo, in potem ni problem odpustiti. Ne gledaš na stvar prizadeto - kot žrtev... Gledaš celostno, iz vseh zornih kotov, da ti postane stvar bolj jasna - da razumeš, zakaj ti tako, tisti pa tako... In ko vse razumeš in sestaviš vse koščke v eno celoto, potem odpadejo vse zamere in negativna čustva. Potem odpustiš in gre...

Je pa za to potreben določen čas. Človek mora biti pripravljen, dozorel za spoznanja in za priznanja samemu sebi... x:)x

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Hm, zanimivo, no ja opažam da pozabljam slabe stvari prav nekako spontano, preprosto tudi če vidim napake, se mi ne zdijo tako hude, najbolj kul se mi zdi da je to vse skupaj grozno spontano...
:D Rad bi se z vami družil tudi v živo, povejte mi če se kdaj mudite v moji okolici LJ, Moste.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Jaz odpuscam, pozabljam pa ne...

Nimam tega nekje shranjenega v zagrenjenem smislu, a v nekem smislu zaprem enega od dotokov oz. pretokov.

Sem zelo hecna ali muhasta tu: lahko res vse zivo prenesem, se tudi ne uzalim oz. lahko gledam cisto hladno na vse, po drugi strani pa je morda potrebnega le malo, da zaprem tele moje 'dotoke'.

Odpuscam tudi zaradi sebe - sem se kar hiter in pravzaprav v nekaterih zadevah tudi povrsen clovek, pa mislim, da me v teh situacijah to 'resuje'...

Pozabim pa ne zadev, ker je to ena od plasti posameznikove osebnosti, pa imam to potem vedno na umu... nekako...

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

....SORI, ma najlepše je pa odpustit, pa pol še pozabit.

Ko boste začeli polno živet svoje življenje, boste lahko tud pozabli.Kadar se pač spomnite, da ste imeli samo eno neprijetno izkušnjo, pa da vas je nekaj naučilo, lepo.Dajte človeku še kakšno šansko, sicer so pa itak vsa dejanja samo naše ogledalo in projekcija!!

Zatorej, če samo odpustite, naredite že pol.

Če pozabite, grese naprej!

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Rakica - saj dam se sanso... tudi dve ali vec...

Pozabljam pa ne - ne mesaj pozabljanja z odpuscanjem..

jaz ne pozabljam tudi drugih stvari - kaj morem, ce imam briljanten spomin... x;)x

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Dokler držimo zamero, puščamo rano odprto. Šele ko odpustimo, se rana zaceli.

 

Reshad Feild je to povedal takole:"Kadar nekomu odpustimo, se vozli razvozlajo in preteklost je spuščena na prostost".

 

Najslabše pa je maščevanje. Morda daje trenuten občutek zadoščenja, potem pa pride grenkoba slabega počutja. Z maščevanjem še najbolj prizadenemo prav sami sebe.

 

Odpuščanje pa je privilegij kraljev. In ko nekomu odpustimo, se res počutimo kraljevsko.

Naj vam bo vsak dan najlepši dan!

 

bigm

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Guest sanjalica

A ste toliko razumskii, da lahko ČISTO vse oprostite, pozabite?

 

So stvari, katerih ne želim ne oprostiti, ne pozabiti; kajti oprostiti, pozabiti.. pomeni tudi na nek način sprejeti tisto...

 

Oprostiti genocid?

Pozabiti zločine ?

Oprostiti pedofilijo?

Pozabiti krivico, ki ti je zaznamovala življenje?

Oprostiti, da si je (banalno) prijatelj izposodil 1000 evrov...in ga več ni bilo?

Ne...

Ne kuham zamere; se pa tem, kjer me kdo prizadene, užali...raje umaknem (umaknem se tudi, ko vidim, da sem sama prizadela koga zaradi mojega načina razmišljanja...)

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ne pozabim in tudi ne odpustim, če se stvar ponavlja.

Imam zelo odprt karakter, tako da znam zelo dobro prikriti morebitno užaljenost in zamero.Naučila sem se ostati (sicer samo navidezno)ravnodušna do morebitnih hudobnih reakcij zlobnih ljudi. Človek, ki mi kaj slabega naredi po mojem niti ne ve, koliko me je prizadel, ker tega nikoli ne pokažem.Moram reči pa, da dam ljudem tudi second chance, ker vsak se lahko zmoti in lepo je, da imaš okrog sebe take ljudi, ki ti odpustijo.

Sama se "kontroliram", da ljudem ne povzročam težav.Lahko se pohvalim, da nikdar v življenju nisem človeku namerno povzročila težav.Če sem jih, sem se samo branila pred hudobijo, kar je po mojem tudi prav.

 

Yoko

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Hm, Sanjalica... nekatere stvari je res tezko odpustiti.... sploh pa pozabiti... pedofilija etc.. je seveda med takimi.... a v bistvu dvomim, da se je to dogajalo velikemu stevilu ljudi...

Ampak imas prav- sodi k odpuscanju oz. v tole temo...

Jaz sem v bistvu grozne stvari, ki mi jih je naredil clovek, ze zdavnaj odpustila temu istemu nevednemu cloveku...

Pozabila pa nisem nicesar... vse sem jaz, vse so moji dogodki in moje izkusnje...

In - ali ne pravijo, da je inteligenca pravzaprav znajti se na podlagi preteklih izkusenj v novih, podobnih?

In ali naj grem torej 10X na led? x:o)x x;)x

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

No ja tukaj grozno razglabljate jaz mam pa itak vedno konkreten primer... hehe Sem imel (do podelitve maturitetnih spričeval še imam) sošolca, s katerim sva se večino časa prepirala/zajebavala... zdej pa je vse kul, se prijateljsko pozdraviva, spoštujeva eden drugega... najbrž je velika vloga pri tem da sva odpustila hkrati, zanima me če je to naklučje... in ni pa naklučje da imava oba precej tehtnice v horoskopu.. hehe jaz luno on sonce in asc... (Ja hehe Marša tebi sem precej govoril o tem... zasebno ampak pustmo to) Ja je kraljevi občutek, in ni štos v tem da bom padel še enkrat na led ker se je led stopil in ga ni več, zelo preprosto, se pa strinjam da kakšnih stvari se ne sme oprostiti vendar le v primeru da ti tako neoproščanje koristi, pa spet lahko oprostiš imaš pa v mislih da se lahko ponovi... hja pa še ta komponenta je da odpuščanje je res kraljev občutek, veliko bolj kot maščevanje, nevem no hehe vsaj meni se zdi... (haha pa gredo vsi moji škorpijonski aspekti&položaji skoz okno hehe) maščevanje gotovo ni to, najdlje je najbrž smiselno it do previdnosti, in ne čez...
:D Rad bi se z vami družil tudi v živo, povejte mi če se kdaj mudite v moji okolici LJ, Moste.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Guest sanjalica

El Nino - verjetno je razmišljanje o odpuščanju dvajsetletnika različno od štiridesetletnika.

Življenje ti bo namenilo še veliko razočaranj (vesela bi bila, če bi bil prikrajšan za razočaranja; vendar nas razočaranja tudi bogatijo in zaradi njih - po mojem mnenju - postajamo boljši) in če boš shranil ta post, ga pogledal pri štiridesetih, boš (mislim) ugotavljal, da se ne strinjaš popolnoma s tem, kar si sedaj napisal...

 

Bi sicer bilo lepo; vendar se boš zavedel, da je življenje le eno...

 

Tudi če ne boš postal blond...

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Sanjalica, ja sej najbrž res bom čez dvajset let na stvar gledal, drugače, vendar nisem prepričan da na tak način kot ti to misliš, ker sem že bil tam kjer mi ti napoveduješ in jaz ponavadi ko enkrat zamenjam smer nikoli več ne uberem prve... .... sej kul mogoče je res samo prehodno obdobje, ko sem "zašel s poti", ampak ne vem če je nujno da se to konča, ko bom v življenju pogosto razočaran, nevem preprosto stvari me več ne razočarajo tolk dosti, bom probal tako nadaljevat... če bo šlo,... vedno grem lahko nazaj...

 

Ajd grem jaz še kaj za maturo pogledat....

:D Rad bi se z vami družil tudi v živo, povejte mi če se kdaj mudite v moji okolici LJ, Moste.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Zakaj ne odpustiti?

Si je res boljše greniti življenje dan za dnem in postajati "blond", kot pa odpustiti. Težje je odpustiti, veliko težje, ni pa nemogoče. Tudi jaz sem bila razočarana v življenju, pa vendar sem odpustila, ker ni vredno, se preveč cenim, da bi si po nepotrebnem grenila življenje, seveda pa je ostalo v spominu kot lekcija za prihodnje dni.

Non-cooperation with evil is a sacred duty.

Victory attained by violence is tantamount to a defeat, for it is momentary.

Democracy and violence can ill go together. Evolution of democracy is not possible if we are not prepared to hear the other side.

Power is of two kinds. One is obtained by the fear of punishment and the other by acts of love. Power based on love is a thousand times more effective and permanent then the one derived from fear of punishment.

Mahatma Gandhi

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Guest sanjalica

O čem govoriš "črna vrtnica" ...

O kakšnem odpuščanju...

Verjetno ni vseeno kaj imamo v mislih in težo "zločina" o kateri premišljujemo, ko govorimo o tem...

Če mi je nekdo rekel, da sem "blond" pač ne zamerim; je to njegovo mnenje, če mi pa nekdo obdolži nečesa, česar nisem kriva in me s tem prizadane, stori še kaj hujšega (saj nimam konkretnega primera v mislih), stori nekaj, kar človeka zaznamuje...

Teža dejanja je tista, ki odloča - oprostiti ali neoprostiti, pozabiti ali nepozabiti...

So reči, ki jih človeštvo nikoli nebi smelo pozabiti...

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Tocno to, Sanjalica... S temle si zadela bistvo..... V tem je seveda finta....

Pomembno je - KAJ odpustiti in pozabiti...

Imamo razlicne pragove vzdrzljivosti in razlicno sprejemamo in dojemamo...

Tu lahko recemo teoreticno... ne odpustim etc., in kao damo vedeti, kako trdni in morda celo znacajski smo, a v bistvu pa gre morda za kozlarijo, ki da je zdaj nikakor ne moremo pozabiti in oprostiti... x:o)x

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Hjao, bobnar se ne strinjam, preprosto življenje je preveč lepo, da bi se obremenjeval s sovražniki, vedno potrebuješ dva da se lahko sovažita, če si ti tisti ki prekine to si car, pozabimo itak ničesar ne, lahko pa na to "pozabiš", veš da moraš pazit ampak nič hudega, rajš grem še enkrat na led kot pa da moram vsako neumnost pazit... saj se mi je že velikokrat zgodilo da mi prijatelji niso vrnili če so si kaj sposodili, pa so what, človek pozabi, so mi pa tolk in tolkrat častili kakšno pijačo, v vrednosti sposojenega in pozabljenega, življenje ti poplača če pozabiš, na neumnosti, bobnar, morda nisi zagrenjen, ampak si pa na dobri poti, hehe sicer pa saj nimam nič proti recimo en tak tipo (As good as it gets, Nicholson) je prav kul, haha ko se tega zave, eh, where's the point, prepričevat te čutiš drugač kot jaz, in morda imaš za to veliko boljše razloge, ampak dokler jih nimam mi je to bolj kul,.
:D Rad bi se z vami družil tudi v živo, povejte mi če se kdaj mudite v moji okolici LJ, Moste.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Guest sanjalica

El Nino...

Sposoditi - in ne vrniti... namesto tega ti je nekdo plačal pijačo...

Nasmejala sem se...

Sploh ne govorimo o isti stvari; govoriš o materialnih stvareh, jaz pa govorim o nečem neoprejemljivem... o duši... o dejanjih, ki prizadenejo tvoj Jaz, tebe, tvoje najdražje... in si nemočen, da bi nekomu odvzel bolečino, trpljenje...

Lahko le gledaš žalost v očeh... zaradi nekoga, ki se je poigral, ki je bil žleht ali maščevalen...

In potem ne gre za zagrenjenost; ampak za spoznanja o ljudeh...

El Nino - en post čez dvajset let na isto temo? x;)x

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...