Odpuščanje

[aakhut]

 

in pol se objamesh...

sama seb zjokcash na lastnih ramenih....

smrc...smrc...smrc....

si sezhesh v roke, in rechesh zgodovinske besede:

FRENDA ZA VEKOMAJ

 

 

 

ma kr neki tovrstnih izkushenj

[nataly]

.....pol pa recem,...klinc gleda vse skup....in grem dalje.... ....brez joka..

[Mašinca]

 

 

jst bom odpushchou,

k bom direktor:

 

NA, KLE MASH KNJIZHCO....

 

 

   

Mogoče bi ti pa Bobnar povedu kako to gre.

[niky]

.

Najhuje se itak lahko prizadanem sama.

[El Nino]

Jaz pa študiram cele dneve in opravljam vse živo zraven, hja, mars v 6.hiši....  

 

Hehe jaz mam pa sonce merkur in fortuno... ena izmed bolj zasedenih hiš.. najbrž zato tole brezdelje jemljem tako osebno

 

če si tako zaposlen kje sploh najdeš čas zamerjat ljudem... )) ajd adijo dedec...

 

Odpustiti sebi pa je prava umetnost. In kar nekaj let rabiš, da se je naučiš  

 

Ja ja to je umetnost, najbrž je v bistvu to tisti glavni vzrok za vse takele zamere, ko se zameriš samemu sebi se zameriš še drugim, odpustit pa moreš najprej sebi da lahko še drugim zgleda... hm al pa ravno obratno

[Pujsita]

Meni osebno se je do zdaj zdelo najtežje odpuščati ljudem, ki so me prizadeli. Zdaj, ko sem se tega naučila, sem sposobna odpuščati, vendar običajno hkrati s tem izginejo tudi globja čustva, če sem jih sploh imela do tega človeka.

 

Vem, da so vsa ravnanja najboljše kar so ti ljudje v tistem momentu sposobni dati, zato me ne bremenijo zamere do takih ljudi.

[El Nino]

Hehe, bobnar tista ritka bi bila dober boben a?

[bigm]

JanjaK, če si sposobna res iskreno odpuščati, potem si prišla že zelo daleč pri izpopolnjevanju svoje osebnosti. Čestitam. Jaz se šele trudim priti do te stopnje.

 

Je pa seveda res, da jeza, zamera ali celo naklepanje kakšnega maščevanja, delujejo kot strup, kot kislina, ki človeka razjeda. Dokler si pod vplivom takih negativnih čustev, ne moreš biti uravnovešena in zadovoljna osebnost.

[Pujsita]

Ja, imam še dosti dosti za postoriti na sebi,v tem je čar igre, ampak kakšna zadeva mi pa kar uspe po naključju, ki jih seveda ni , na zelo lahek način doseči, druge pa seveda z dosti truda.

 

Ugotovila sem, da sem običajno težko odpuščala zadeve, ki so me zadele v živo. Eno večjih šol sem imela s starši npr., ki minikoli niso stali ob strani. Pri 16 sem bila v vseh pogledih čisto odvisna od sebe,.... Vse sem zvozila kot je bilo treba, v meni pa je ostala huda zamera do obeh, katere sem se rešila šele letos, pri 29ih. Ugotovila sem, da sta mi dala najboljše kar sta bila v tistem trenutku zmožna (ne dosti, ampak pač njun maximum), jaz pa sem si pač nabrala dosti izkušenj pri reševanju problemov - izkoriščanju samostojnosti, kar me je naredilo samostojnejšo. Odpustila sem, kakšnih globjih čustev pa žal nimam, ker brez nič pač nič ne more človek čutiti.

 

Jaz mislim, da ima vsak človek pravico do svojega mnenja, do svojega načina življenja in prav tako do svojih napak.

 

Ljudje nas lahko razjezijo, užalostijo ali pa v nas povzročajo zamere samo če jim damo mi to moč.

[Marsa]

... Ljudje nas lahko razjezijo, užalostijo ali pa v nas povzročajo zamere samo če jim damo mi to moč.

[pokowc]

...kakšnih globjih čustev pa žal nimam, ker brez nič pač nič ne more človek čutiti. .............

[Volk K.L.]

Moj mlajši 22-letni bratec ne more odpustiti materi, za klofute ki jih je fasal v drugem razredu osnovne šole. Saj ga je kar velikokrat ampak za tiste pa ne more odpustit. Namreč imel je razredničarko, ki je bila na splošno znana po tem da je rada klofutala in cukala male dijake. Pa je tako fasal klofuto tudi moj bratec. Povedal je materi, ta pa odšla na govorilne ure. Seveda prfoksa ki je bila vsa prijazna, je prepričala najino mamo da se bratec laže. In seveda potem se je tudi mama znašala nad njim zaradi "lažnih obtožb na račun učiteljice". Takrat sem jaz hodil v drugi letnik srednje šole in ko sem zvedel za to sem čisto znorel, za malo je manjkalo da se nisem spravil na mater in očeta. Kako hudiča nista mogla verjeti, ko pa je bila učiteljica zloglasna po tem. Pa vendar je mami žal za to dejanje, ker je bila (leta '90 takrat se je to zgodilo) prepričana da učitelji preprosto tega niso zmožni. Šele po moji burni reakciji, je mama spredvidela da je storila hudo, hudo napako. Na to osnovno šolo sem hodil tudi jaz in sem zelo dobro poznal dotično prfokso. Jaz je nisem imel za razredničarko, na žalost moj bratec ni bil te sreče. Še zmeraj je nezaupljiv in aroganten do matere. Ne vem kako to rano odpraviti.

[Mateja]

oh ja... kadar pišem kak članek o šoli, mi skoraj vedno "uide", da imamo najbrž vsi neprijetne spomine... zarad tršic in odnosa... jest pa tršica pa je enostavno res, da tolkim otrokom pusti take globoke spomine, če že ne vsem takih travm... pa vseen... ko mal tole premečem, se precejkrat pokaže, da v bistvu otroci bi tisto nezrelo prfokso še zmogl porihtat pri sebi, ampak tega, da jim starš ne zaupa/verjame/stoji ob strani... to pa gre težje... ne vem za tvojga brata, ampak meni je pomagal, ko sem se bla sposobna o tem pogovarjat z mojimi starši, pa sem enostavno povedala, kaj mi je tla pod nogam zamajalo... včasih je bla kakšna prav zanimiva scena...sta debelo gledala in bla čist paf, kako sem jest kot otrok doživljala kakšno njuno... in me potem štekala in se za ene reči celo opravičla... je šlo na ta način kar dosti teh zataknjenih reči... gledaš potem starše in si rečeš "ma glej ju, sej se ravn tko lovita in trudta, kokr jest"....

[Marsa]

.... Seveda prfoksa ki je bila vsa prijazna, je prepričala najino mamo da se bratec laže. In seveda potem se je tudi mama znašala nad njim zaradi "lažnih obtožb na račun učiteljice". ...

Zadnjic se je Tim v soli stepel...

Pa me ujame uciteljica na vratih s tem... Pa da k psihologinji, pa da kaj takega se ne etc...

Na sreco pa mi je Tim povedal, kaj je bilo (nekemu sosolcu se je zgodila krivica, nekdo ga je zafrkaval in potem se brcnil, pa je Tim pop. in se spravil nanj).

Ma rece uciteljica - je Tim zacel... sem rekla: Hops, saj vem, kako je bilo, ker mi je Tim povedal - in Tim ne laze.

Sploh se nisem pustila prepricat - je pa zoprno, kajti s tem v bistvu postavljam njo na laz...

Kajti ce Tim ne laze, potem si je pac ona zmislila...

No, Tim dejansko ne laze, potem sem ji rekla, da najbrz ni videla vsega in prav od zacetka...

Pa se rekla sem - ste me kar tule med vrati s temle nasli... pa tko...

Pa je rekla, joj, seveda, sory, sem vas kar takole in tko...

No, potem nisva rabila nikamor hodit - ne k pishologinji ne nikamor.

 

Ampak ja - sem se zavzela zanj, ker ga pac poznam...

Otroci ne prenasajo krivice..... sama sem takole tudi zelo zamerila in cesa taksnega se se danes spomnim.

[Tina]

Ja pa ne vseh prfoksu!!! Kaj pa bi tukaj počeli brez Mateje?

[Mateja]

Tina TNX

 

 

 

 

 

[Tina]

Ni za kaj Mateja.

Pa še vedno ista slikica na osebni?

[Mateja]

Pišuka Tina, bo res treba zamenjat

 

mi je še neki las odpadl, paradontoza napredvala, dioptrija že +25

 

 

 

de nouju pol govorl

 

na sliki si pa lepša

 

[Tina]

Ok, odpuščeno Verjetno je emšo z leti pridobila na vrednosti, pa potem človek pozabi kakšno stvar

[Marsa]

Jo - kot dobro vino, pa to...

Mateja - jasno ne vse prfokse - imam z zelo velikimi tako dobre izkusnje kot tudi dobre odnose...

Tadobre si zapomnis za vse zivljenje... hm... ta ne-dobre pa tudi...

[Mateja]

[pokowc]

jest se takih Osebkov izOgibam direktnO

[Pujsita]

Čez vikend sem glih nekaj na to temo brala, saj naključij ni, a ne ?

 

Prebrala sem in so me prepričali,da pri odpuščanju ne gre za to, da bi odpuščali tistemu, ki te prizadene, še manj pa da bi sprejeli dejanje te osebe za sprejemljivo ali postali zopet ranljivi. Gre za to, da sebe osvobodimo bremena, da ne živiš s to težo zamere ali bolečine, ampak jo velikodušno prepustiš osebi ki te je prizadela...

[El Nino]

Hops, saj vem, kako je bilo, ker mi je Tim povedal - in Tim ne laze.

Heh pa naj še kdo reče da niso ribe najboljše mame.... res no lej ta zgleden primerek hehe

 

Hja moje izkušnje s šolo so bile v bistvu čudovite, hm travm v bistvu nimam, najbrž ker če sem imel prav sem znal to vedno dokazat in če nisem mel prav sem to hitro sprejel... (luna v tehtnici) edini tak prepri kjer nobena stran ni popustila je bil v drugem razredu... :

 

Kot vsi pridni učenci sem redno obiskoval šolo... kot vsi poredni učenci nisem pisal domačih nalog (v moji 12 letni zgodovini sem napisal približno 6 % domačih nalog.. ) ampak v prvem razredu to ni bil problem, v drugem pa je postal, razrednjičarka me je pošiljala k šolski psihologinji vsakič ko nisem imel domače naloge pri slovenščini... no na začetku mi je dajala podpise ki naj bi jih starši podpisali nekaj so jih no potem sem enega ponaredil (nisem ponosen ampak 6 mesecev ni tega nihče opazil)... in mi je dala mir s podpisi, ampak ker nalog ni bilo me je začela pošiljat k psihologinji, tam sva mirno debatirala vedno, ko so ostali brali domačo nalogo... in vedno se je stvar končala pri: ne da se mi pisat domačih nalog, je brezveze, so nesmiselne... še vedno težko verjamem da sem tako odgovarjal pri 8-9 letih, ampak bil sem nepoboljšljiv... tista učiteljica ki je bila očitno še iz stare šole mi je pridno vpisovala negativne za moje manjkajoče domače naloge... pride konec leta in ta učitelca mi hoče zaključit slovenščino 1, ampak nekaj se je zgodilo... na konferenci začnejo pridno debatirat o ocenah ko pridem jaz na vrsto, matematika pet slovenščina ena, kaj je to? vpraša ravnateljica, kako se lahko to zgodi... z učiteljico sta se pogodili da mi da slovenščino dva... (veliko več bi bilo če mi nebi štela ogromno cvekov za domače naloge... ) pa še dodatno je vztrajala da s takim odnosom nikakor ne morem biti pravdober.... in tisto leto sem bil dober.... blazno ji to zamerim... uničila je moje življenje v smeri pridni učenec, ko mi je že drugo leto pokvarila vtis ki sem ga imel o šoli... moje delovne navade so bile do sedaj nepopravljivo uničene kar se tiče obveznega in neobveznega šolskega dela... še vedno imam en tak priokus ko gre za učenje... (zelo rad se učim recimo kaj kar mi ni treba... ampak kar mi dajo v šoli pa huh)... ampak to se popravlja... in če tko pomislim tudi njej odpustim v stilu (oče odpusti jim saj ne vejo kaj delajo...)

[El Nino]

heh bobnar saj veš da sem jaz vraževeren v take stvari ampak hehe jaz sem 8. član ti pa 80. po vrsti... no pa mava nekaj skupnega... če je že vse ostalo ravno narobe.. eh sedaj pa malo bolj on topic..

 

Najbrž vsi poznate tole od B. Adamsa... ampak jo prepišem semle

 

I only wanna make it good, so if I love you a little more than I

should, please forgive me, I know not what I do, pls forgive me

I can't stop lovin' u, don't deny me, this pain I'm goin' thru, pls forgive me, if I need

you like I do, please believe me, every word I say is true, pls forgive me, I

can't stop lovin' you.

 

Jaz sem začel odpuščat ko sem ugotovil kako lepo bi bilo če bi tudi meni kdo kaj odpustil....