bojim se....

[božo]

česa se bojim, bojim se da bomo v vsej naši dirki za neumnostmi( denar, hiša, avto, vikend, lepe obleke)otopeli najbolj se bojim otopelosti, da ne bom znal več ljubiti in sprejemati ljubezni, si vzeti časa za prijatelja-co za klepet, mu ponuditi ramo, opazovati sončnih vzhodov in zahodov, se veseliti drobnih in lepih stvari ki nas osrečujejo, zato svojo bojazen, strah puščam tebi luknja da se iz tvoje globine nebi vračal vame.

 

Spoznavam nove ljudi ki verjamejo v iste stvari kot jaz,srečen sem ob spoznanju da nas je vedno več, tebi luknja pa prepuščam nepotrebne smeti in navlako s katero se po nepotrebnem obremenjujem.

 

božo

[Guest ODRI]

.. Božo ne boj se, še boš ljubil in sprejemal ljubezen, ničesar se ne boj,.. pa tudi če bo to ljubezen do gora in narave, veš tudi to lahko ljubimo z vsem srcem in ti to znaš! Pogumno proti vrhu..

ODRI

[tash]

veš Božo, kakeršen je človek po duši in srcu tak tudi ostane neglede na dogajanje okrog njega...in če se sam noče spremeniti, ga tudi nič/nihče drug ne bo! nikoli. zato ne skrbi-mavrični ljudje so in bodo za vedno MAVRIČNI!!!

 

tash

[daisy]

Božo, saj veš, da ni čisto tako. Nič ne bomo otopeli, nasprotno! Ljudje se nekako razslojujemo na dva dela- en del nori in nori ter se žene za neumnostmi- ti bodo verjetno res otopeli ali pa so že.

Vendar obstajamo mi- drugi del in vedno več nas je, ki se vedno bolj poglabljamo v duhovnost in začenjamo uživati v lepotah življenja, v čustvih , ki nas preplavljajo ob preprostih stvareh, ki se nam dogajajo in katere znamo vedno bolj ceniti. Postajamo vedno bolj srečni. Prestop iz ene v drugo "kategorijo" je zelo težak in lahko traja kar nekaj časa, saj se človek temu upira.. ni enostavno priznati, da si "sam svoj mojster", da ne moreš več za vse kar ti gre narobe kriviti okolico, družbo, službo, partnerja itd.... Ni enostavno vzeti življenja v svoje roke, spremeniti SEBE.

Ko pa prestopiš, občutiš brezmejno svobodo bivanja in zaznaš nešteto lepih stvari in ti je žal, da tega nisi storil že zdavnaj. A to ne gre tako. Vsaka stvar ima svoj namen- potrebuješ vse vrste izkušenj, da te pripeljejo do točke, kjer lahko "preklopiš".

Božo, vedno več nas je. In če bi rad spremenil koga bližnjega, za katerega meniš, da ti uhaja v "nori svet"- veš da se to direktno ne da. Da pa se posredno- tako da spremeniš sebe in svoj odnos do te osebe, potem se pa kar nenadoma začne spreminjati še sama- kot odziv nate. Pozkusi. Tako lahko v pozitivnem smislu spreminjaš ljudi okoli sebe- še sami ne vedo, kdaj se spremenijo na bolje. Gre- a počasi in vztrajno.

 

daisy

[Marsa]

Bravo, Daisy!

[Lenny]

Daisy bravo! Tudi jaz se trudim podreti "zid" med obema stranema, kar pa zdaleč ni enosavno, čeprav navidez zgleda... vsake toliko me potegne na drugo (nepravo) stran, kar se prav kmalu pokaže v popolnem notranjem nemiru, živčnosti, o kateri se mi tudi sanjalo ni, da je lahko tako hudo, strahovih, nezaupanju.... tudi jaz pravkar mečem v luknjo vse strahove, nezaupanje, vso bolečino in živčnost, nočne (in dnevne) more... Naj nikoli več ne pridejo nazaj! Naj bom svobodna in naj živim v skladu s samo seboj in hkrati naj ne škodujem okolici. Dovolj imam!

[pokowc]

sem že mislil, da bom našel končno mir med neznanimi ljudmi( v novem okolju),pa se je zgodlo ponovno isto,vendar tokrat pravilno reagiral.

Sej ni potrebno iskati nek božanski mir, ampak samo svojo notranjo shemo dnevnega ritma. Vzdrževati je treba linijo močne volje .Ostalo´ kr pride. Pa sej se učimo na čudakih, no.Pravilno odreagiranje na njihove izpade .

~

 

 

pokowc