Notranji mir

[Robida]

Uf vsi zbujeni, naštelani in na koncu pomirjeni.

[Klinar]

<{POST_SNAPBACK}>nikogar... kje pa?

 

Saj vem da si, ampak Indigo ima pa res eno posebno mesto, ni kej, včasih sem imela občutek, da nikamor ne pašem, zdaj pa vidim, da še nekdo prav tako razmišlja kot jaz in to je Indigo

 

Selene, vsi smo ENO, prej al slej bomo vsi na isti štengi, ni mišljeno, da je kdo višje al pa nižje, ampak vsak je na svoji štengi OK

[Klinar]

<{POST_SNAPBACK}>Uf vsi zbujeni, naštelani in na koncu pomirjeni.

Ja Robida, seveda, saj to je point vsega, ane, HVALA KER SI !!!

[Ksenia]

<{POST_SNAPBACK}>Saj vem da si, ampak Indigo ima pa res eno posebno mesto, ni kej, včasih sem imela občutek, da nikamor ne pašem, zdaj pa vidim, da še nekdo prav tako razmišlja kot jaz in to je Indigo

 

Selene, vsi smo ENO, prej al slej bomo vsi na isti štengi, ni mišljeno, da je kdo višje al pa nižje, ampak vsak je na svoji štengi OK       

kaj pa če si jaz ne želim biti na isti štengi, kaj pa če meni paše moj način razvoja mogoče bom pa dve preskočila, al pa malce sedla na svoji štengi...

veš Klinar, poznam še kakšnega takšnega kot je Indigo in verjemi, da je včasih naporno... in nikamor ne pašem, celo življenje... moja družba je bil gozd, živali, prijatelji drevesa. Iskala sem zaklade v koreninah pogovarjala se z nevidnimi bitji, pela pesmi srni ko me je bilo strah in nato prišla v veliko mesto, ki se je izkazalo za malo mestece... bila pravi štorček, se izgubljala, in nikdar našla svojega prostora ampak nič bolj posebna nisem kot kdo drug... in vem za zdajšnje posebneže, mam eno doma, enega prijatelja, za katerega sva z najboljšo prijateljico prepričani, da če kdo zasluži oznako Indigo, je to on, ampak da rečem da ni nikogar - uf največji zaklad se mogoče skriva v fantu, ki me žica za 100 sit, da si kupi cigarete

hvala za prijateljstvo

[daisy]

Notranji mir je po moje lahko trenuten ali pa resnično del našega življenja...

 

Trenutnega najbrž vsi na nek način kaj lahko dosežemo.... lepi prizori, tišina, meditacija, pomirjujoča glasba itd.... ko se umirimo, izklopimo um in samo SMO.

 

Ampak mislim, da resnično zaživeti v notranjem miru je pa malce težje.

Kot je že nekdo napisal, si tudi jaz predstavljam da dosežeš notranji mir ko si zadovoljen sam s seboj, svojim bivanjem, življenjem.

Ne mislim, da obmiruješ in ne težiš za ničemer več- vsak mora imeti neke cilje, nekaj (uresničljivega) za ćemer stremi, kar ga žene naprej. Tudi stres je do neke mere lahko kreativen in potreben.

Ampak če si zadovoljen sam s seboj, si miren globoko v duši in to sevaš naokoli in ljudje to čutijo. Tega pa se ne da doseči kar s pritiskom na gumb.

 

To terja dosti (dobesedno) treninga, samoopazovanja, popravljanja svojih reakcij.. in to na osnovi sprememb v svoji notranjosti, v srcu- ne nekaj na silo ali po kakšnem klišeju ali navodilih tega ali onega voditelja ali te ali one knjige- čeprav so nam oboji v procesu precej koristni, saj le na osnovi nekih razumevanj principov življenja, njegovega smisla, lahko pridemo do določenih spoznanj...

 

Iz lastnih izkušenj vem, da samo z meditacijo in podobnimi umiritvami se tega ne da. Treba je spremeniti (pravzaprav se osvoboditi in zradirati spremembe, ki smo si jih vsilili v življenju) svojo notranjost in stvari sprejemati drugače.

[lia]

jst pa tud prbližno nea tak mislim

[Indy]

<{POST_SNAPBACK}>Saj vem da si, ampak Indigo ima pa res eno posebno mesto, ni kej, včasih sem imela občutek, da nikamor ne pašem, zdaj pa vidim, da še nekdo prav tako razmišlja kot jaz in to je Indigo

 

Selene, vsi smo ENO, prej al slej bomo vsi na isti štengi, ni mišljeno, da je kdo višje al pa nižje, ampak vsak je na svoji štengi OK       

[santos]

<{POST_SNAPBACK}>Torej ima kdo nasvet, kako konkretno najti notranji mir?

 

Ves cas imam namrec obcutek, da se prevec ukvarjam z nepomembnimi stvarmi, zivciram, namesto da bi se u miru prepustila in razvijala samo sebe. 

 

Ma kdo kako fajn metodo, da se umirim, neham sekirat za stvari, ki jih ne morem spremenit, in pac prepustim zivljenju in ga zacnem uzivat?

Notranji mir dosežeš takrat, ko srečaš svojo življensko pot...vsaj pri meni se je tako zgodilo !

 

[kapica]

<{POST_SNAPBACK}>

Notranji mir dosežeš takrat, ko srečaš svojo življensko pot...vsaj pri meni se je tako zgodilo !

 

 

 

 

ce si vsak trenutek na njej! ne mors je pol "srecat" mogoc si mislu, ko se je zaves?

[santos]

<{POST_SNAPBACK}>ce si vsak trenutek na njej! ne mors je pol "srecat"  mogoc si mislu, ko se je zaves? 

Z leti boš dojela... upam...žal, eni nikoli !

 

[kapica]

<{POST_SNAPBACK}>Z leti boš dojela... upam...žal, eni nikoli !

 

 

 

to vem, da se eni nikol (ce gledas ta "nikoli" kot trenutn lajf od rojstva do smrti)

drugace se je pa vsak! enkrat nekje nekoc

[santos]

<{POST_SNAPBACK}>to vem, da se eni nikol (ce gledas ta "nikoli" kot  trenutn lajf od rojstva do smrti) 

drugace se je pa vsak! enkrat nekje nekoc 

[daisy]

Ja, Santos saj tako sem tudi jaz mislila- ko dojameš principe in smisel življenja- takrat najdeš svojo pot in njen smisel.

 

Vsekakor ne prideš do spoznanj drugače kot da se umiriš (meditacija), vendar ta spoznanja nikakor ne moreš kar tik-tak prenesti v vsakdanje življenje. Tu pa pride na vrsto "trening" samega sebe - ko ti je vse jasno, to tudi udejanit.

Ampak čeprav je meditacijar es super zadeva (Valkira, sploh nisi edina, ki je ne izvajaš redno... se ti pridružujem in najbrž še dosti drugih -nabolj trapasto je, da človek ne počne zase tistega, za kar točno ve, da mu koristi...) traja čisto predolgo (če sploh) preden ti "kapne" . Meditacija, v kateri prihajaš do globokih spoznanj- ne da bi kaj prebral ali predebatiral o lajfu itd.... ga ne poznam med navadnimi smrtniki okoli mene. Moraš imeti neko osnovo, neke misli, neka svitanja, ki ti začnejo potem kapljati.

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}>ce si vsak trenutek na njej!

 

Vskdo je na pravi poti. Samo smer, v katero potuje, je lahko napačna.

 

(tale je pa čist moj )

[smajcica]

Jaz sem našla svoj notranji mir,ko sem si življenje popredalčkala in si postavila 3 življenske točke pomembne za moj notranji mir:

1. spoštovanje do lastnega jaza(če sebe spoštujem in imam rada,bom to sposobna nudit in podarjat tudi drugim),

2.zavedanje svojih sposobnosti(ambicioznost,ustvarjanje,napredovanje,katere s strpnostjo in željo po uspehu,katerega lahko delim tudi z drugimi,uspešno dosegam)

3.obujanje duhovnosti v svoji notranjosti ,ki je vodilo v reševanje in sprejemanje vseh težav,skrbi.....in ti daje moč razumevanja tudi drugih,da jim lahko prisluhneš,pomagaš,svetuješ....

 

Skratka.Najprej je potrebno razčistit preteklost,da lahko sprejemaš sedanjost in dozorevaš v prihodnosti

[kapica]

<{POST_SNAPBACK}>Vskdo je na pravi poti. Samo smer, v katero potuje, je lahko napačna.

 

(tale je pa čist moj )

 

 

Super, se posebej, ker je "cist tvoj"

 

jah, tud napacne so potrebne, da spoznas pravilno

[cashy]

mene pa zanima, kdo določi, katera pot je pravilna in katera napačna, da sploh lahko o tem govorimo?

[Amis]

...se mi zdi, da kr vsak sam zase....

[kapica]

<{POST_SNAPBACK}>mene pa zanima, kdo določi, katera pot je pravilna in katera napačna, da sploh lahko o tem govorimo?

 

vsaka je pravilna v svoji nepravilnosti

[Piko]

<{POST_SNAPBACK}>... moja družba je bil gozd, živali, prijatelji drevesa. Iskala sem zaklade v koreninah pogovarjala se z nevidnimi bitji...

Vidiš, pišeš v preteklem času. Še danes greš lahko v gozd in vidiš marsikaj zanimivega. Oblika skale ti lahko da asociacijo na karkoli, na živalsko glavo na primer. V profilu se pokažejo nenavadne reči. Ko primeš v roke košček stare veje, lahko še vedno začutiš neko energijo. Eno tako skalo, ki ima podobo v klopčič zvite živali z iztegnjeno glavo (z nekakšnim rilcem in tudi z očni), sem včeraj zvečer videl mimogrede. No, mimogrede pomeni, da sem hodil po eni poti, pa sledil oznakam, ki jih je postavila narava.

 

Tudi tako se lahko iščeš svoj notranji mir.

[daisy]

Pravilne ali nepravilne poti ni. Vsaka ima svojo in vsaka pot nam daje neke izkušnje, iz katerih se določene stvari naučimo za življenje.

 

Vsi gremo na goro- eni po eni poti, drugi po tadrugi, spet tretji po cesti, četrti s helikopterjem, peti z avtom,i.....

Ampak vsi gremo tako ali drugače "na goro".

 

Mislim, da ga ni, ki bi lahko komu rekel ali je na pravi ali na nepravi poti. Vsaka je za dotično osebo NJEGOVA lastnaa- torej zanj v tistem momentu iz določenega razloga izbrana in primerna.

[trans]

<{POST_SNAPBACK}>Pravilne ali nepravilne poti ni. Vsaka ima svojo in vsaka pot nam daje neke izkušnje, iz katerih se določene stvari naučimo za življenje.

 

Vsi gremo na goro- eni po eni poti, drugi po tadrugi, spet tretji po cesti, četrti s helikopterjem, peti z avtom,i..... 

Ampak vsi gremo tako ali drugače "na goro".

 

Mislim, da ga ni, ki bi lahko komu rekel ali je na pravi ali na nepravi poti. Vsaka je za dotično osebo NJEGOVA lastnaa- torej zanj v tistem momentu iz določenega razloga izbrana in primerna.

 

 

To, da grejo vsi na goro je pobožna želja, eni grejo tudi navzdol.

Vprašanje je le s kakšno hitrostjo.

Seveda pa imamo sami možnost odločati ali rastemo ali nazadujemo.

Se pa na poti do vrha vedno najdejo tudi spusti. Zato je dobro ločiti kdaj se samo pot malce spušča glede na teren, kdaj pa smo zašli in pred nami grozi prepad.

 

Kakorkoli, počas pa brez panike.

 

UPS!

[melody]

predvsem poslušaj sebe, ne pa razne duhovne priročnike in to...

prepusti se v roke vesolju, dovoli mu, da deluje skozi tvoje telo. odkar sem se jaz prepustila vesolju, so se začele dogajat čudne stvari

ampak zdaj me vsaj ni strah... ko sva z nio prišli na idejo, da bi se radi preselili v večje stanovanje, je še isti dan poklical nekdo, ki naju je vprašal, če še potrebujeva to stanovanje, ker bi ga on in njegova sestra rada najela. rekli sva, da NE, in naslednji dan našli novo večje stanovanje z atrijem in se odselil še isti dan (brez odpovednega roka). fajn se mava, ja

ko se spomniva, da rabva nove jaknice (in to je kar pogosto) vesolje nekako poskrbi, da dobiva denar....

če se prepustiš vesolju, lahko res samo še uživaš

priporočam!

[Indy]

<{POST_SNAPBACK}>predvsem poslušaj sebe, ne pa razne duhovne priročnike in to...

prepusti se v roke vesolju, dovoli mu, da deluje skozi tvoje telo. odkar sem se jaz prepustila vesolju, so se začele dogajat čudne stvari

ampak zdaj me vsaj ni strah... ko sva z nio prišli na idejo, da bi se radi preselili v večje stanovanje, je še isti dan poklical nekdo, ki naju je vprašal, če še potrebujeva to stanovanje, ker bi ga on in njegova sestra rada najela. rekli sva, da NE, in naslednji dan našli novo večje stanovanje z atrijem in se odselil še isti dan (brez odpovednega roka). fajn se mava, ja

ko se spomniva, da rabva nove jaknice (in to je kar pogosto) vesolje nekako poskrbi, da dobiva denar....

če se prepustiš vesolju, lahko res samo še uživaš 

priporočam!

 

 

Res je melody.

 

Tvoja notranjost pa najbolj deluje ko si umirjen.Če letaš okol k kura brez glave 100 na h, ti tut puslušanje samega sebe ne bo pomagal ker boš dobil narobne informacije okolice.Kombinacija obojega je ključ.

 

Bravo Melody....na pravi poti si

[Kabalist]

Ma kdo kako fajn metodo, da se umirim, neham sekirat za stvari, ki jih ne morem spremenit, in pac prepustim zivljenju in ga zacnem uzivat?

Stara metoda je, da se udobno vsedeš in globoko dihaš. V mislih si štej:

4 za vdih

4 za zadrževanje diha

4 za izdih

4 za zadrževanje praznih pljuč.

S štetjem se zamotiš, da misli ne norijo, a globoko dihanje uredi fiziološko plat stresnih agensov.

Poskusi.