Pogovori z...bogom

[Kabalist]

Ja, tako je z Bogom... vsakdo ima drugačno predstavo in vsaka od teh predstav je za dotičnega dobra. Vsakomur svoje glede na osebnostni domet. Mislim, da ni dovolj zgolj vera v Boga, temveč je potrebno predvsem zaupanje v Boga. zaupanje je izven omejitev verovanja.

[Marsa]

a ves da imas prav.....

zaupanje je... nekako bolj osebno...

kot da bi v tem primeru vera bila bolj stvar upanja, zaupanje pa bolj vedenja notranjega.

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}>

zaupanje je... nekako bolj osebno...

kot da bi v tem primeru vera bila bolj stvar upanja, zaupanje pa bolj vedenja notranjega.

 

Ampak, resnična vera vsebuje sevede tud zaupanje. In je osebna, saj drugačna ne more bit. Vera brez zaupanja sploh pa ni vera.

[Marsa]

ne, ni nujno... lohk je sam 'kolektivna'... brez osebnega doprinosa... (razen napiflanega, ovce stil, sledenje, ki je pa slepo, in s pravo vero nima dost skupnega)...

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}>ne, ni nujno... lohk je sam 'kolektivna'... brez osebnega doprinosa... (razen napiflanega, ovce stil, sledenje, ki je pa slepo, in s pravo vero nima dost skupnega)...

 

Zato sem napisu "resnična vera". Vidš.

[Marsa]

evo jaz pa ne popravila in dodala (pa mislila to storit, sam vmes sem ti tam nekje drugje odgovorila in bos tud videl, kaj )..

da vero, kot jo JAZ pojmujem. torej RESNICNO, jasno.

ki ni sam iz srca (se manj iz glave), ker je vseprezhemajocha.

[Kabalist]

Emanuel, tvoja "Resnična vera" je silno raztegljiv pojem. Največkrat se zreducira na slepo vero, kakršna je prisotna pri večini novodobnih protestantskih sektah in njihovih "prerokih". Verjemi, po šusu trave je vsak prerok. Za osebni razvoj so potrebne tri kvalitete:

1. Pravilno delovanje

2. Pravilno zaupanje

3. Pravilno razmišljanje

Resnična vera je v tem kontekstu aktivni indivdualni odnos do božanske entitete. A ker gre za odnos neskončno majhnega do neskončno velikega sta potrebna še delovanje in razmišljanje. Sama vera je brez pomena, ker postane sama sebi namen. Pogovor z Bogom ni branje, temveč lastno delo. Bogu je itak popolnoma vseeno za drobcene utrinke, imenovane ljudje. Mojzes, Jezus, Mohamed in drugi so bili samo duhovno razvitejši od ostalih, niso pa po rojstvu nič več. Jezus je vedno zase trdil, da je Sin človekov (ben ha'adam). Nikoli ni drznil omeniti besed, kot so ben elohim, ben adonai ali celo, bog ne daj ben jehova. Ob omembi teh besed bi ga kamenjali, še preden bi prestopil Jordan. A ker je človekov ego tako samovšečen, si je izmislil razna veličastja in eno med njimi je pogovor z Bogom.

Svoj odnos z Bogom gradimo na temeljih odnosa do sveta okoli nas in svoje pozornosti na esenco bivanja.

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}>1. Pravilno delovanje

2. Pravilno zaupanje

3. Pravilno razmišljanje

.

 

A si to iz budizma pobral? Sem enkrat bral eno knjigo (pravzaprav dve v eni)

"Štiri plemenite resnice - Pozornost, pot v nesmrtnost". Je blo not podobn opisan, sam še bol na širok, še bol natanč razdelan.

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}> Jezus je vedno zase trdil, da je Sin človekov (ben ha'adam). Nikoli ni drznil omeniti besed, kot so ben elohim, ben adonai ali celo, bog ne daj ben jehova. Ob omembi teh besed bi ga kamenjali, še preden bi prestopil Jordan.

 

Kamenjat ga ne bi smel, saj rimljani niso dovoljeval kamenjanja. Lahko bi pa prepričal rimljane, da ga križajo.

 

Se mi zdi, da je en prerok napovedu, da bo Mesija prišel kakor sin človekov. Zato se tud uporablja ta izraz.

 

Poleg tega pa;

13 Ko je Jezus prišel v pokrajino Cezareje Filipove, je spraševal svoje učence: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« 14 Rekli so: »Eni, da je Janez Krstnik, drugi, da Elija, spet drugi, da Jeremija ali eden izmed prerokov.« 15 Dejal jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« 16 Simon Peter je odgovoril; rekel mu je: »Ti si Mesija, Sin živega Boga.« 17 Jezus pa mu je dejal: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih.

 

In ko je Jezus prišel v tempelj, je spodu menjalce denarja, in obtožu duhovščino, da so iz hiše njegovega Očeta (to je tempelj) naredil menjalnico. Pa še povedu je, da sta On in Oče eno. A ni dost jasn?

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}> ovce stil, ..

 

V bistvu je mišlen kot "ljubezen naj vas vodi, pa milost naj bo z vami". Sploh ni podano kot poslušnost eni (al pa drugi) inštituciji. Sam tko so razlagal

[Kabalist]

Mesija

Beseda prvotno ne označuje odrešenika. Ta ideja se je izoblikovala šele kasneje, ko so Judje izgubili svojo državnost in kralja-svečenika (nekje okoli babilonske sužnosti). Tudi ti in Bog sta eno, samo da ti mogoče tega še nisi izkustveno doživel. Jezus je poznal Staro zavezo in je zavestno govoril in počel, kar je tam pisalo. Bil je pameten in duhoven človek, nikakor pa nič bolj božanski od tebe ali mene.

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}>Jezus je poznal Staro zavezo in je zavestno govoril in počel, kar je tam pisalo. Bil je pameten in duhoven človek, nikakor pa nič bolj božanski od tebe ali mene.

 

Lepo, da naju tako visoko ceniš

[majica]

Pogopvarjam se z Bogom takrat, ko se pogovarjam z ljudmi... ja vem, mal čudno.... ampak mi ljudje velik povejo (čist nehote) marsikakšno pametno...

 

Itak vesolje zmeri poskrbi zame...tut v brezizhodnih situacijah...

 

Pa, kadar se vse dobro izteče, se mu ne pozabim zahvalit...

[El Nino]

Bog, ker vem da me poslušaš.... give me a hand here... prosim

[principesa]

BOG je združena energija plemenitih bitij, ki so sebe v celoti samorealizirala.

Obstoječe institucije naše civilizacije so boga predstavile oziroma definirale popolnoma neresnično oziroma nerealno. Bog naj bi bil bitje, ki nima povezave z realnim življenjem, saj naj bi obstajal neodvisno nekje tam zunaj. To je seveda popolnoma zgrešena predstava, saj je bog resnica življenja, ki omogoča, da stvari rastejo in živijo. Zatorej boga ni izven nas. Vedno obstaja oziroma se dogaja v nas samih. Kakršno predstavo o bogu si ustvarimo, toliko je boga v nas. Našo predstavo o bogu določa naša vera v veličino boga.

Vera v nas same je nujna, da bi bili v življenju uspešni, srečni in zadovoljni. V sebe pa lahko verjamemo le s predano in ponižno vero oziroma molitvijo v višjo silo – boga.

[natalie]

jest se pa najveckrat tkole pogovarjam... u luft pogledam...navadno k knga velikega kozla ustrelm in mu recem, matr kok jest tebe zabavam a ne??? in ce po pravici povem se mi zazdi da se mi dol rezi eh...bo ze...glavn da me ma rad...

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}> BOG je združena energija plemenitih bitij, ki so sebe v celoti samorealizirala.

 

Kaj pa je blo, preden so ta plemenita bitja sebe v celoti samorealizirala ???

[Marsa]

Bog je kul...

Bog je zakon!

 

sem tolk hepy, ker sva frenda (sory Bog, a si upam trdit da pac sva ).

[Tanci]

Jaz se z Bogom pogovarjam vsak dan ... če ne drugega, se vsaj prekrižam (kadar sem preveč utrujena) preden zaspim in mu rečem: "Hvala, ker si bil cel dan ob meni, prosim bodi tudi jutri." Rada grem tudi k maši, pa ne zato, ker so me tako "naučili", ampak ker se tam počutim varno, kot bi me nekdo držal v objemu ... tudi, ko sem zelo zelo žalotna, objokana, grem k maši, prosim Boga, naj vzame to pretežko breme z mene vsaj za trenutek, naj mi vsaj za nekaj časa obriše solze ... in dejansko neham jokati ... v srce mi pa Bog položi novo upanje ali pa odgovor na kakšno vprašanje, ki ga nosim v sebi in mi s tem da spoznati, zakaj je do nastale situacije prišlo, tako da del bremena dejansko pade dol z mene ... Ne hodim k spovedi, ker se za vsako stvar, za katero mi je žal, da sem jo izrekla ali storila in podobno, Bogu opravičim in ga prosim, naj mi pomaga, da se to ne bo več zgodilo ...

 

Tako da ... ja, Marsa:

<{POST_SNAPBACK}>Bog je kul...

Bog je zakon!

 

sem tolk hepy, ker sva frenda (sory Bog, a si upam trdit da pac sva ). 

 

se čist strinjam

[alef]

Lani... ko je šlo vse narobe, ko je šlo vse navzdol, k vragu...

sem en večer ko sem se vračal iz službe, ko nisem vedel ali naj se peljem domov ali nekam... rekel onemu tam gor nekako takole:

Gospod moj, dost mam vsega, preveč je, ne zmorem več. Ali mi pomagaj da najdem pot iz tega dreka al pa me vzem s tega sveta.

Mislite si o tem kar hočete.

Ampak po tistem so se stvari pričele odvijati v bolj pozitivno smer. Nekako sem vedno našel pravo pot. Ali pa mi jo je nekdo pokazal...

Ali pa sem se naučil videti...

Z Bogom se občasno še pogovarjam, na svoj način

In VEM da vedno dobim odgovor

[Indy]

<{POST_SNAPBACK}>Jaz se z Bogom pogovarjam vsak dan ... če ne drugega, se vsaj prekrižam (kadar sem preveč utrujena) preden zaspim in mu rečem: "Hvala, ker si bil cel dan ob meni, prosim bodi tudi jutri." Rada grem tudi k maši, pa ne zato, ker so me tako "naučili", ampak ker se tam počutim varno, kot bi me nekdo držal v objemu ... tudi, ko sem zelo zelo žalotna, objokana, grem k maši, prosim Boga, naj vzame to pretežko breme z mene vsaj za trenutek, naj mi vsaj za nekaj časa obriše solze ... in dejansko neham jokati ... v srce mi pa Bog položi novo upanje ali pa odgovor na kakšno vprašanje, ki ga nosim v sebi in mi s tem da spoznati, zakaj je do nastale situacije prišlo, tako da del bremena dejansko pade dol z mene ... Ne hodim k spovedi, ker se za vsako stvar, za katero mi je žal, da sem jo izrekla ali storila in podobno, Bogu opravičim in ga prosim, naj mi pomaga, da se to ne bo več zgodilo ...

 

Tako da ... ja, Marsa:

se čist strinjam     

 

Kar počneš je tvoja stvar in te ne obsojam.Če je teb kul je sploh lepo.

 

Ampak zakaj iščeš uteho v stvareh ki niso s tega sveta.Raje se spovej pri človeku ki te ima rad, ki ga imaš ti rada.Če tega ne počneš že zdaj je z njim nekaj narobe in je mogoče čas da poiščeš drugega.Za zadeve glede boga boš imela po smrti dovolj dela.Skoncentrirej se na stvari ki se dogajajo ZDAJ in v okolju v katerem živiš ne da se neprestano odvisna od NJEGA.Odvisnost od drugih je eno od največjih bremen človeka.Imaj rad druge vendar ne pričakuj od njih nič, ker vse lahko sama storiš.

 

 

Fajn bodi pa ne mi zamert za moj mnenje

[Klinar]

<{POST_SNAPBACK}>Lani... ko je šlo vse narobe, ko je šlo vse navzdol, k vragu...

sem en večer ko sem se vračal iz službe, ko nisem vedel ali naj se peljem domov ali nekam... rekel onemu tam gor nekako takole:

Gospod moj, dost mam vsega, preveč je, ne zmorem več. Ali mi pomagaj da najdem pot iz tega dreka al pa me vzem s tega sveta.

Mislite si o tem kar hočete.

Ampak po tistem so se stvari pričele odvijati v bolj pozitivno smer. Nekako sem vedno našel pravo pot. Ali pa mi jo je nekdo pokazal...

Ali pa sem se naučil videti...

Z Bogom se občasno še pogovarjam, na svoj način

In VEM da vedno dobim odgovor

Hojla!

Pa si pogruntal kako to deluje, da še uporabiš za vse, karkoli te drma? lekcijo si vzel, pa si moral priti čist do mejne točke, tako da si se VDAL, kajne. To je bistvo.

Upam, da si tudi jokal, saj se nam takrat začne srce odpirati, tako pač je. Super si opisal, uh tudi jaz sem se včasih zjezila na one tam gor, sem rekla, naj se nehajo zezat, tudi ko simbole pošiljajo, kam naj stopim naprej na moji poti, jih pošljejo v rebusih. ja tako si naredijo TV nadaljevanko, ko mene gledajo, kako se spotikam včas in kar ne pogruntam, vem da bi bili polulani od smeha, če bi bili v snovnih telesih hahahahaha.

Mej se !!!

[alef]

<{POST_SNAPBACK}>Hojla!

Pa si pogruntal kako to deluje, da še uporabiš za vse, karkoli te drma? lekcijo si vzel, pa si moral priti čist do mejne točke, tako da si se VDAL, kajne. To je bistvo.

Upam, da si tudi jokal, saj se nam takrat začne srce odpirati, tako pač je. Super si opisal, uh tudi jaz sem se včasih zjezila na one tam gor, sem rekla, naj se nehajo zezat, tudi ko simbole pošiljajo, kam naj stopim naprej na moji poti, jih pošljejo v rebusih. ja tako si naredijo TV nadaljevanko, ko mene gledajo, kako se spotikam včas in kar ne pogruntam, vem da bi bili polulani od smeha, če bi bili v snovnih telesih hahahahaha.

Mej se !!!

 

Točno tako je blo kot si napisala. Vse sem dal skoz. Tako lekcijo, vdajo in jok in preklinjanje

Pa sem nekako prišel skoz

In grem naprej

Mal se še spotikam, ja...

Ampak vedno manj...

zate

[cashy]

no, Indigo, mislim, da je prav, da človek najde nekje svojo notranjo moč in motivacijo, ko je v težavah, da se dvigne. Pa čeprav so to nezemeljske stvari. Važen je rezultat zatekanja k višjim silam, ne pa višje sile same po sebi...ker na svetu smo zato, da naredimo iz sebe vse, kar smo zmožni, ne zato, da bomo preučevali, komu bi lahko rekli za pomoč, in ali bo pomagal ali ne...življenje bi pa steklo mimo nas...

 

tako, da Tanči, Alef in Klinar, Gooo for it x!x

[alef]

<{POST_SNAPBACK}>

ne zato, da bomo preučevali, komu bi lahko rekli za pomoč, in ali bo pomagal ali ne...življenje bi pa steklo mimo nas...[/[/b]quote]

 

Je en vic na to temo...

Kako Bog ponuja pomoč, pa je tisti ki prosi zanjo ne zna videti...