Zalost

[Apogej]

Pride dan, ko lahko vsaj nekaj ur počnem stvari in sem z glavo pri delu, in pride dan,ko mi čez glavo drvijo misli, roke se mi tresejo, želodec je kot stisnjen balon in bežim od dela, ven, na zrak. Drugače mam občutek,da me bo razneslo. Samo njej so namenjene vse misli, razmišljanja in vprašanja in sploh se ne zmorem upret-Če se zamotim z mislimi o novih zmenkih,poznanstvih, dobim občutek, da telo "prepozna" te misli kot blef, kot samoprevaro. Pozitivne afirmacije sicer delujejo en čas, a obdobje petih let plava na površju vsega kot oljni madež... Za znoret.

[Audente]

Resnično te razumem in vem....da nad vsem plava zelo velik madež......in da je bolečina kruta in huda.....VEM.

Ko sem se jaz tako počutila...nedavno...mi je kolega tuki iz Foruma svetoval.....naj poskusim položit roko tja...kjer občutim najhujšo bolečino in jo poskusim iztrgati iz telesa....in potem tja kjer občutim praznino ( ali izvor bloečine ) spet položiti roko in si zamisliti čimbolj močno eno barvo, ki mi je pri srcu....naj skozi to barvo pošiljam toploto TJA......velikokrat sem poskušala...poskušala...in mi je na koncu uspelo....ni več tako zelo močno bolelo.

 

Čas je zacelil rane....sedaj sem spet vesela in optimistična in HVALA nekomu, da mi je namenil to izkušnjo....zdaj drugače dojamem VSE.

 

 

Pa srečno

[Guest Mačona]

Pride dan, ko lahko vsaj nekaj ur počnem stvari in sem z glavo pri delu, in pride dan,ko mi čez glavo drvijo misli, roke se mi tresejo, želodec je kot stisnjen balon in bežim od dela, ven, na zrak. Drugače mam občutek,da me bo razneslo. Samo njej so namenjene vse misli, razmišljanja in vprašanja in sploh se ne zmorem upret-Če se zamotim z mislimi o novih zmenkih,poznanstvih, dobim občutek, da telo "prepozna" te misli kot blef, kot samoprevaro. Pozitivne afirmacije sicer delujejo en čas, a obdobje petih let plava na površju vsega kot oljni madež... Za znoret.

ah, meni se je isto dogajalo eno leto nazaj zarad velikega razočaranja. enostavno nisem mogla zdržat nikjer prav dolgo, not in sama pa sploh ne. in 24 ur sem mislila samo na tisto osebo, ki me je prizadela. če sem pomislila na kak zmenek ali karkoli, se mi je zdelo kot bi prevarala njega in sebe ... češ, če pa me on več noče, tud z nobenim nikol več ne bom, ker ga resnično ljubim in sem se odločila, da se bom odpovedala moškim. pa ja.

včasih je dobro, če se s potolažiš s kakšnim bežnim poznanstvom ... čim pa se to razraste in razpase do te mere, da to počneš zarad strahu, da bi ostal sam in ker si bil ranjen ne pustiš več do svojega srca, ker ne zaupaš in pride odnos do faze, ko bi se naj poglobil oz. bi se naj oba predala drug drugemu, se že začne tesnoba vsaj z ene strani, če ne obeh ... žalostno ... in si nabiraš in nabiraš rane ...

 

čas celi rane. definitivno drži.

 

prebolevanje lahko traja dolgo. jaz sem rabila dobro leto, da sem prebolela njega, moj odnos do njega ... niti ne več tiste izgube, ker sem itak spoznala, da sem si le delala grozne utvare glede naju in njega samemga kot osebe .. huje je preboleti odnos do sebe in kar počneš samemu sebi ... to je prava rana. in tukaj se vse začne. rabiš ogromno časa, potrpežljivosti in sočutja do sebe.

 

 

torej, recimo ... huje mi je bilo prebolevanje ene kratkotrajne romance kot prebolevanje konca 5-letnega odnosa ... zakaj, pa ne vem.

 

ti kar pojdi med ljudi, dosti se pogovarjaj in ne prepuščaj se paniki ali obupu. pusti žalosti, da jo doživiš v vseh njenih odtenkih ... le zapirati se ne vase.

[Larsy]

čas celi rane. definitivno drži.

Točno tako.

[Antoninus]

Pri žalosti sem nekaj časa nazaj prebil dno. Kako osvobajajoče Samo eno željo imam: naj me svet ne premami več niti za hip.

[Ksenia]

Točno tako.

jst pa ne mislim tako... čas samo pokaže da rane niso tako globoke, omili spomin nanje... in kdo nam zadane rane ponavadi? sami, razen v ekstremnih primerih kot je nasilje...

[Guest Mačona]

hočem reči, da s časom vidiš ljudi, dogodke, svoje reakcije za nazaj v popolnoma svoji luči ... svoje stališče lahko spreminjaš po mili volji in ga prilagajaš svojemu dojemanju ... skušaš razumeti vedno bolj in bolj, v novi luči ...

možno je, da se človek pozdravi ... samega sebe ... definitivno je možno, če se hoče ... pri tem nam pomaga čas ... jaz zaupam času in sebi.

[Larsy]

Mogoče sem preveč na splošno napisala. Se strinjam tako s Ksenio kot s Pornyjem. "da čas celi rane" je bilo mišljeno, da sčasoma spoznamo (sami v sebi) kaj/zakaj/kako smo delali napak, se zazremo vase, ugotovimo, da se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha in potem, ko spet pridemo v stik s tisto zadevo / osebo, ki nam je povzročila rane, vidimo da je "čas zacelil rane". V bistvu je pa potrebno delo na sebi. Podzavestno ali pa zavestno.

[butl]

čas ne zdravi ran žalosti, samo krasto naredi čez in ko slednja odpade je rana spet na površju..

ljubezenske rane lahko ozdravi samo nov ljubezenski nož, ki bo slej ko prej povzročil novo rano..

 

Škoda, da imaš take izkušnje Porny.

 

Čas ne zdravi nič. Čas ti da le čas, da lahko kaj storiš in od tebe je odvisno ali se boš pozdravil ali ne.

 

Če ljubezensko rano zdraviš le z begom v novo ljubezensko zvezo, potem ti bo ta slej ko prej povzročila novo rano.

 

Če ljubezensko rano sprejmeš kot učno lekcijo o sebi in prepoznaš njeno sporočilnost, potem enake nove rane niso več potrebne rajtam, al ja.

 

[Ksenia]

Čas ne zdravi nič.

[Larsy]

Čas ne zdravi nič. Čas ti da le čas, da lahko kaj storiš in od tebe je odvisno ali se boš pozdravil ali ne.

My thoughts exactly.

[Guest Mačona]

Čas ne zdravi nič.

ampak ga rabiš, da se pozdraviš. hiša tudi stoji na temeljih. v eni noči se ne pozdraviš ... čas sam po sebi ti res ne da možnosti za ozdravitev, lahko si jo daš le sam ... delo na sebi je pač dolgotrajno ... zato mislim, da čas celi rane. spet samo ena fraza ... jo razumem po svoje.

[Audente]

Čas ne zdravi nič. Čas ti da le čas, da lahko kaj storiš in od tebe je odvisno ali se boš pozdravil ali ne.

 

Če ljubezensko rano zdraviš le z begom v novo ljubezensko zvezo, potem ti bo ta slej ko prej povzročila novo rano.

 

Če ljubezensko rano sprejmeš kot učno lekcijo o sebi in prepoznaš njeno sporočilnost, potem enake nove rane niso več potrebne rajtam, al ja.

 

 

 

Vprašanje je samo kako lekcijo sprejmeš.

Eni si laahko do nezavesti zatiskajo oči in si dopovedujejo...da bo bolje in trpijo...ker očitno v tem uživajo ( al kaj)

 

Lahko pa se enostavno sprijazneš s tem in greš naprej ( al kako).....

 

Vse je pa v nas samih, kako bi/bo/....

 

Strinjam se z Mačono...da pomaga pogovor....druženje...in da si najdemo nekaj, v čemer uživamo....

 

TREBA je preživet tudi takšna obdobje v življenju.

[butl]

HJA Z VSAKO NOVO LJUBEZNIJO SE PREMOSORAZMERNO VEČA GLOBINA RANE, ČE TE JE NA ZAČETKU PIČIL LJUBEZENSKI NOŽIČ, SEM SEDAJ ŽE NA NIVOJU DA MI BO NASLEDNJO POVZROČILA ŽE HELEBARDA

 

Aha

 

Eee, mislm, zakaj se pa prej ne pozdraviš?

 

[Guest Mačona]

Vse je pa v nas samih, kako bi/bo/....

 

Strinjam se z Mačono...da pomaga pogovor....druženje...in da si najdemo nekaj, v čemer uživamo....

 

TREBA je preživet tudi takšna obdobje v življenju.

točno tako.

 

meni definitivno pomaga pogovor, druženje ... ni pa dovolj - čeprav zelo pomaga.

 

prepričana sem, da je čas moj zaveznik in ne sovražnik. največja umetnost pa je, sam sebi postati prijatelj.

[Audente]

Aha

 

Eee, mislm, zakaj se pa prej ne pozdraviš?

 

 

 

ker se noče. uživa v mečevanju z noži

[Ksenia]

kaj mora zaceliti čas?

prizadetost, da smo nekomu verjeli, ponižanost, ker nas je nekdo izdal... strah, da se naši dvomi izpolnjujejo... kaj je čas? če imamo nekoga res radi, potem nas ne more prizadet... in ja vem o čem govorim... sprejmeš dejstvo da je to to ali pa pač ne sprejmeš dejstva...

[Audente]

prijateljica zakaj se najdeš v tem

[Ksenia]

ker to sem jst... in se učim in sem vesela, da včasih česa pa tud ne sprejmem in da to ne boli več da nisem odvisna od odnosov, od tega kakšne volje je kdo drug, trenutno doživljam neko sceno in čas samo poglablja razpoko... in ne boli in ni odvisno od časa, enkrat naredi klik

če sem jst ta prijateljica

[Ksenia]

ta tvoj srček mora še marsikaj doživet

[Audente]

itak da si ti prijateljica...moja

 

veš. saj prav da je tko. jaz sem se pa tudi končno našla. in sem spet jaz.....malo bolj močna kot prej...

 

 

PORNY ti si tak model zase...... .....uživaš v tem kar počneš, kajne

[Naja01]

Vse ženske pa nismo odvisne od odnosov, Porny. Tvoj srček se je zmotil

[Audente]

Ma prav ne

 

 

LAHKO KAKO DRUGAČE....narediš...delaš...razmišljaš?

[Guest Mačona]

pa dajte no, nehajte bluziti in se vrteti v krogih. brezveze sploh nakladat o teh temah ... življenje je lepo ... grem ven na sonček.

[Mura]

največja umetnost pa je, sam sebi postati prijatelj.

Tako

In še enkrat tako.

In točno tako!

Pa vendar...

V neki drugi debati je nekdo zapisal kako, da imamo vse stvari v glavi.

Pa imamo res vse stvari samo v glavi?

Tako kot tukaj, ja zelo enostavno spregovoriti, formulirati, nadvse pomembne in točne besede.

Drugo vprašanje pa je,

koliko nam dejansko uspeva, vsak dan znova-

postati, biti in ostati sam sebi prijatelj.

Kajti,

če želimo, zares želimo, biti z nekom drugim...

potem se moramo najprej naučiti biti s samim sabo.