candlelight 4. januar 2004 Prijavi Deli 4. januar 2004 dekleta,kako že gre tisto, dokler je en sam sončni žarek svetlobe, vemo, da bo tema izginila, mal sem priredila, vendar res, v vsaki težki stvari je tudi nauk in žarek, da bo boljše. verjemite, vem. Uživajte v življenju Kaj pa če ti sončni žarki kar naprej ugašajo? Naenkrat jih zmanjka in padeš v temo. Citiraj BOLEČINA JE KRIK TKIVA PO PRETOČNI ENERGIJI Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
umetnica 4. januar 2004 Prijavi Deli 4. januar 2004 dekleta,kako že gre tisto, dokler je en sam sončni žarek svetlobe, vemo, da bo tema izginila, mal sem priredila, vendar res, v vsaki težki stvari je tudi nauk in žarek, da bo boljše. verjemite, vem. Uživajte v življenju Kaj pa če ti sončni žarki kar naprej ugašajo? Naenkrat jih zmanjka in padeš v temo. upanje, upanje in še enkrat upanje na nov, še en sončni žarek Citiraj P. S. le kaj je hotel umetnik s tem povedat Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
candlelight 4. januar 2004 Prijavi Deli 4. januar 2004 Ja, umetnica to je edino, kar ostane! Saj vem, da vedno za nevihto posije sonček, včasih se nam zdi ta nevihta takooo zelo brez konca Citiraj BOLEČINA JE KRIK TKIVA PO PRETOČNI ENERGIJI Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
umetnica 4. januar 2004 Prijavi Deli 4. januar 2004 vedno je tako candellight, da se nam trenutki žalosti in grenkobe vlečejo kot leta :xx!: za trenutke sreče in veselja pa imamo občutek, da bežijo kot blisk Citiraj P. S. le kaj je hotel umetnik s tem povedat Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Sončna Vila 4. januar 2004 Prijavi Deli 4. januar 2004 Zakaj si žalostna Sončna Vila? V nekem smislu sva si res podobni, ker nonstop iščeve neko podporo in ..srečo..Huh, Almira... mogoče bo ta odgovor malce , ampak bom vseeno napisala... Žalostna postanem takrat, kadar začnem odgovornost za svoje življenje prelagat v roke drugih oseb... Sicer to počnem čisto nezavedno, šele potem se ulovim in si rečem "Hej!!! KAj pa delaš? " ... hmmmm problem je potem samo v tem, ker se ne znam še tako fino pobrat ven iz vseh teh štren, ki si jih napletam... pa malce traja, preden se poberem... huh včeraj sem se spet pogovarjala... celo z dvema dragima prijateljema ... in mi je najprej eden rekel, da naj začnem pač pozornost obračat na čisto navadne stvari v življenju, ne več to, kar se bo zgodilo in to, v kakšni situaciji sem trenutno in kaj to pomeni... drugi pa mi je to rekel na malce drugačen način... da naj se non-stop skušam zavedati, kaj se dogaja v meni in okrog mene, in tudi žalost, če ji bom pustila, da bo ob meni in je ne bom odrivala (ghhh... že celo leto in še prej nevemkoliko časa to delam.... odrivam žalost, namesto da bi jo sprejela), bo po nekaj časa sama šla... srčka sta, oba, vsakega imam čisto po svoje rada, čeprav enemu izmed njiju tega ne znam vedno pokazat na tak način, da bi razumel... hmmm... potem pa pridemo do tega, zakaj se ciklamo v enih in istih filingih? "Pooor me.... uuuuuuu...iiii... poor meeeeee... kaj mi delajo grdi ljudje, kolk sem bogiiiiii" zato, da se lahko še vedno ukvarjamo z drugimi, medtem ko je edina stvar, s čimer bi se morali ukvarjat, mi sami!! ampak to poštekat, je zame še vedno cela znanost... nekak počasi mi prihaja pod pore, ampak vem, da še nisem čist poštekala če se odločiš, da boš vesel, si pač vesel... in nobeno božje bitje na svetu nima moči nad tem, da bi te spravil v slabo voljo.... ponavadi je žalost oz. smiljenje samemu sebi produkt ega in podiranja iluzij... evo, ravno včeraj me je dragi prijatelj spet spomnil na to... živeli takšni prijatli Aja... to sem še hotla napisat... probleme imamo zaradi tega, ker živimo v prihodnosti in preteklosti.... če bi živeli v sedanjosti in jemali trnutke in situacije takšne kot so, bi bil svet krepko drugačen... nobenih pričakovanj, planov, sesutih iluzij... samo ta trenutek.... hehehe sem majstor seveda si lahko mislite, da to popolnoma udejanjam (bom tko rekla... če mi to nekdo pove, potem lahko dam to informacijo naprej, če je že jaz ne uporabljam kaj preveč pretirano, bo mogoče komu drugemu vseeeno prišla prav in bo znal z njo delat bolj spoštljivo kot jaz ) Juj... upam, da tole ni blo preveč naporno... ampak kar sesuva se ven iz mene.... neki delam obračune sama s sabo me thinks Lep dan želim Sončna Vila Citiraj SONCE JE V TEBI, RAZPROSTRI SVOJO TOPLINO IN Z NASMEHOM LJUBEČE POSIJ OKOLI SEBE. VILA SONCA Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Sončna Vila 4. januar 2004 Prijavi Deli 4. januar 2004 dekleta,kako že gre tisto, dokler je en sam sončni žarek svetlobe, vemo, da bo tema izginila, mal sem priredila, vendar res, v vsaki težki stvari je tudi nauk in žarek, da bo boljše. verjemite, vem. Uživajte v življenju Kaj pa če ti sončni žarki kar naprej ugašajo? Naenkrat jih zmanjka in padeš v temo.Če bi tut v praksi vedla odgovor na to vprašanja, bi ti ga z največjim veseljem napisala... Je pa tudi to res, da se vsi ful razlikujemo... in kar je morda vzvod pri enem, ni pri drugem... in kar je morda rešitev pri nekomu, pri drugem niti približno ne pomaga... tako da je vse, kar nam preostane, to, da damo roko in srce in dušo sami sebi in se skušamo razumet... tu pa pomaga opazovanje brez presojanja... in identificiranja z našimi lastnimi strahovi, dvomi... De Mello je luškan, kar se tega tiče, zelo lepo razloži priporočam v branje, jaz ga bom tut verjetno spet v roke vzela zdaj pa res greeeeeeem, k morm it delat bom se kasneje še kaj javila, najkasneje jutri Sončna Vila Citiraj SONCE JE V TEBI, RAZPROSTRI SVOJO TOPLINO IN Z NASMEHOM LJUBEČE POSIJ OKOLI SEBE. VILA SONCA Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Almira 4. januar 2004 Prijavi Deli 4. januar 2004 Sončna Vila Objavljeno 4. Jan 2004 ob 13:36-------------------------------------------------------------------------------- QUOTE (Almira @ 4. Jan 2004 ob 12:06) Zakaj si žalostna Sončna Vila? V nekem smislu sva si res podobni, ker nonstop iščeve neko podporo in ..srečo.. Huh, Almira... mogoče bo ta odgovor malce , ampak bom vseeno napisala... Žalostna postanem takrat, kadar začnem odgovornost za svoje življenje prelagat v roke drugih oseb... Sicer to počnem čisto nezavedno, šele potem se ulovim in si rečem "Hej!!! KAj pa delaš? " ... hmmmm problem je potem samo v tem, ker se ne znam še tako fino pobrat ven iz vseh teh štren, ki si jih napletam... pa malce traja, preden se poberem... huh včeraj sem se spet pogovarjala... celo z dvema dragima prijateljema ... in mi je najprej eden rekel, da naj začnem pač pozornost obračat na čisto navadne stvari v življenju, ne več to, kar se bo zgodilo in to, v kakšni situaciji sem trenutno in kaj to pomeni... drugi pa mi je to rekel na malce drugačen način... da naj se non-stop skušam zavedati, kaj se dogaja v meni in okrog mene, in tudi žalost, če ji bom pustila, da bo ob meni in je ne bom odrivala (ghhh... že celo leto in še prej nevemkoliko časa to delam.... odrivam žalost, namesto da bi jo sprejela), bo po nekaj časa sama šla... srčka sta, oba, vsakega imam čisto po svoje rada, čeprav enemu izmed njiju tega ne znam vedno pokazat na tak način, da bi razumel... hmmm... potem pa pridemo do tega, zakaj se ciklamo v enih in istih filingih? "Pooor me.... uuuuuuu...iiii... poor meeeeee... kaj mi delajo grdi ljudje, kolk sem bogiiiiii" zato, da se lahko še vedno ukvarjamo z drugimi, medtem ko je edina stvar, s čimer bi se morali ukvarjat, mi sami!! ampak to poštekat, je zame še vedno cela znanost... nekak počasi mi prihaja pod pore, ampak vem, da še nisem čist poštekala če se odločiš, da boš vesel, si pač vesel... in nobeno božje bitje na svetu nima moči nad tem, da bi te spravil v slabo voljo.... ponavadi je žalost oz. smiljenje samemu sebi produkt ega in podiranja iluzij... evo, ravno včeraj me je dragi prijatelj spet spomnil na to... živeli takšni prijatli Aja... to sem še hotla napisat... probleme imamo zaradi tega, ker živimo v prihodnosti in preteklosti.... če bi živeli v sedanjosti in jemali trnutke in situacije takšne kot so, bi bil svet krepko drugačen... nobenih pričakovanj, planov, sesutih iluzij... samo ta trenutek.... hehehe sem majstor seveda si lahko mislite, da to popolnoma udejanjam (bom tko rekla... če mi to nekdo pove, potem lahko dam to informacijo naprej, če je že jaz ne uporabljam kaj preveč pretirano, bo mogoče komu drugemu vseeeno prišla prav in bo znal z njo delat bolj spoštljivo kot jaz ) Juj... upam, da tole ni blo preveč naporno... ampak kar sesuva se ven iz mene.... neki delam obračune sama s sabo me thinks Lep dan želim Sončna Vila Misli mi bereš draga Vila... Pri meni isto... Ena moja najboljša prijateljica me mora vedno spomnit na to, da bi se morala včasih pobrigat tudi sama zase, ne vedno samo drugim pomagat in jih poslušat in jim davat napotke in jih potolažit itd....Pa itak ne bom...ker mi ni mar za sebe. Saj mi je, ampak ne v tolikšni meri. Rajši drugim pomagam in jih poslušam, pol lahko pozabim svoje probleme; bar za kratek čas me mine samopomiljevanje..in pol sem pa žalostna zaradi kolegov/drugih, kateri majo tudi fejst dosti problemov. Isto govorim, jim povem: "Življenje je lepo..." ipd. Jih mogoče, (če uspem) spravim v malce boljšo voljo, a ko sem spet sama in ni nikogar v moji bližini, nobene duše ali pa nobenega, ki bi me razumel, spet začnem razmišljat prvič o problemih, ki sem jih slišala od drugih in sem žalostna in pol se spomnim, da niti jaz ne živim najbolj srečno življenje, me zgrabi obup. Zato je super, da včasih preberem forum ali pa zdaj, ko mam čas malo počvekamo na chatu in mi je lažje... Hvala.. Citiraj "Stopaj po sledi mavrice,Stopaj za zvoki pesmiin vsepovsod te bo obdajala lepota.Po sledi mavrice vodi potIz najbolj goste megle." Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Sončna Vila 7. januar 2004 Prijavi Deli 7. januar 2004 Misli mi bereš draga Vila... Pri meni isto... Ena moja najboljša prijateljica me mora vedno spomnit na to, da bi se morala včasih pobrigat tudi sama zase, ne vedno samo drugim pomagat in jih poslušat in jim davat napotke in jih potolažit itd....Pa itak ne bom...ker mi ni mar za sebe. Saj mi je, ampak ne v tolikšni meri. Rajši drugim pomagam in jih poslušam, pol lahko pozabim svoje probleme; bar za kratek čas me mine samopomiljevanje..in pol sem pa žalostna zaradi kolegov/drugih, kateri majo tudi fejst dosti problemov. Isto govorim, jim povem: "Življenje je lepo..." ipd. Jih mogoče, (če uspem) spravim v malce boljšo voljo, a ko sem spet sama in ni nikogar v moji bližini, nobene duše ali pa nobenega, ki bi me razumel, spet začnem razmišljat prvič o problemih, ki sem jih slišala od drugih in sem žalostna in pol se spomnim, da niti jaz ne živim najbolj srečno življenje, me zgrabi obup. Zato je super, da včasih preberem forum ali pa zdaj, ko mam čas malo počvekamo na chatu in mi je lažje... Hvala.. Hmmm Almira, mislim da s svojim pisanjem nisem mislila čisto tistega, kar si potem napisala spodaj... Ko sem pisala o sebi, sem mislila pravzaprav na to, da se ukvarjam samo z drugimi ljudmi, ker se mi potem s sabo ni treba - oziroma ker se nočem sama s sabo ukvarjat. To je pa zaradi tega, ker se nočem pogledat in sprejet takšne, kot sem, ker bi potem morala začet delat kaj, da takšno stanje spremenim... In tako je tudi pri drugih ljudeh... večini vsaj. Najbolj grozno in očitno mi je pa zadnje čase to gledat pri mami, seveda, jaz sem pa itak njena kopija, ker je bila ona moj glavni vzgojitelj. Ouch. Bo treba delat al kako že poje Smolar Ampak veš kaj... saj ko se odpraviš na pot, pljuvaš kri in si drgneš kolena in prešvicaš še pa še.. ampak potem se pa začnejo kazat majhni majhni znaki, da se pomikaš navzgor, čeprav se ti zdi, da že celo večnost stagniraš... In vredno je truda, res!! Pa še to... Noben problem ti ni bil dan brez da bi hkrati imel tudi darilo zate. In v svojih rokah imaš vedno moč, da ga rešiš. Glavo gor, pa kakšno luštno knjigico vzemi v roke, opazuj se... pa bo Sončna Vila Citiraj SONCE JE V TEBI, RAZPROSTRI SVOJO TOPLINO IN Z NASMEHOM LJUBEČE POSIJ OKOLI SEBE. VILA SONCA Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Ksenia 8. januar 2004 Prijavi Deli 8. januar 2004 dekleta sej bo, ko vaju zagrabi otožnost vzemita dobro knjigo v roke, pojdita na sprehod, opazujta naravo, ne vem jaz zmeraj zjutraj na poti v službo prisluhnem petju ptic v parku drugi jih sploh ne opazijo, ali pa skozi okno v pisarni ogledujem hrib ki ga sonc počasi osveti. svet je lep... saj prizadetosti in žalosti se ne da izključit iz življenja. to pač je del življenja, samo ne pa temu posvečati prevelike pozornosti, zjokaj se, zderi se, ha pa res, jaz sem včasih v najhujših trenutkih imela stanovanje kot iz škatlice, ali pa sem tekla, dajala bolečino na takšen način ven. Pomaga tudi če imaš takšnega prijatelja, ki mu lahko zaupaš popolnoma vse ampak popolnoma vse brez olepševalnic. Jaz jo imam, hvala ti, sej včasih se zatopi v svoje misli in me niti ne posluša, jaz pa ji govorim in mi je lažje ker ko govorim najdem rešitev. Niti ne potrebujem da me posluša in njenih nasvetov, samo problem je popolnoma drugačen če ga spregovorim naglas. Pa še to zapisujem misli občutja, samo jih nato vržem stran, zakaj bi prebirala naslednji dan o tem... ker s tem bolečini daš zopet prosto pot....uživajta v življenju in nič prav nič ne more uničiti biserčka v vaju zavedajta se tega!Lepo se imejta Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Almira 8. januar 2004 Prijavi Deli 8. januar 2004 Ja, hvala vam... Zelo ste prijazni. Naročila sem si knjigo od Louise H.Lay in sem začela brati in fejst dosti pomaga. Mislim, da sem pripravljena na novo, srečno življenje! Citiraj "Stopaj po sledi mavrice,Stopaj za zvoki pesmiin vsepovsod te bo obdajala lepota.Po sledi mavrice vodi potIz najbolj goste megle." Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Almira 8. januar 2004 Prijavi Deli 8. januar 2004 Zakaj si to napisal Pokowc? Citiraj "Stopaj po sledi mavrice,Stopaj za zvoki pesmiin vsepovsod te bo obdajala lepota.Po sledi mavrice vodi potIz najbolj goste megle." Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
borism 8. januar 2004 Prijavi Deli 8. januar 2004 Žalost je težja od najtežje skale, ki jo še lahko nosimo na ramenih. Je svinčena prst, ki nam leži čez dušo. Citiraj FotoBoris Album Vilincev Borisova fotogalerija Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Marree 14. januar 2004 Prijavi Deli 14. januar 2004 ... pridejo res nekateri porazni dnevi..... ko tut čokolada al pa vroča kopel ne pomaga.... ko v bližini ali na liniji ni nikogar od prijateljev ....... Takrat se zakopljem med rjuhe in si ponavljam slednje: BOG ME JE USTVARIL, DA MU NAREDIM ČISTO DOLOČENO USLUGO.POVERIL MI JE NEKO DELO, KI GA NI POVERIL KOMU DRUGEMU.iMAM SVOJE POSLANSTVO IN SEM ČLEN V VERIGI, POVEZAVA MED LJUDMI.NI ME USTVARIL ZA PROPAD, DOBRO MU BOM SLUŽILA.OPRAVILA BOM NJEGOVO DELO. ANGEL MIRU BOM IN ZDRAVITELJ RESNICE NA SVOJ LASTEN NAČIN.ZATO MU BOM ZAUPALA KAR KOLI, KJER KOLI SEM.NIKOLI SE NE BOM PUSTILA OMAJATI.ČE ZBOLIM, NAJ MOJA BOLEZEN SLUŽI, ČE SEM ZMEDENA, NAJ MOJA ZMEDENOST SLUŽI,ČE SEM ŽALOSTNA, NAJ MOJA ŽALOST SLUŽI. VEM, DA BOG NE NAREDI NIČESAR ZASTONJ.ON VE, KAKŠNA JE NAJINA NALOGA. Citiraj Ljubezen izbeza dušo iz njenega skrivališča Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Amis 14. januar 2004 Prijavi Deli 14. januar 2004 torej naj tudi moja včerajšnja in današnja žalost služi Citiraj you see things; and you say WHY?but i dream things that never were; and i say WHY NOT? Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Natasha 16. januar 2004 Prijavi Deli 16. januar 2004 Ne morem se pogovarjati o žalosti, na tako prijeten večer Citiraj Če vam ne uspe prvič, vam gre v povprečju tako kot drugim.M. H. Alderson Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
alica 24. januar 2004 Prijavi Deli 24. januar 2004 Nisam sve strane čitala, pa da pitam: da li funkcionira ova Crna luknja?Vaše izkušnje? I ja bi imala puno toga staviti u nju, da proguta? Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Almira 24. januar 2004 Prijavi Deli 24. januar 2004 Nisam sve strane čitala, pa da pitam: da li funkcionira ova Crna luknja?Vaše izkušnje? I ja bi imala puno toga staviti u nju, da proguta? Sprobaj!! Ja, fejst pomaga!!! Citiraj "Stopaj po sledi mavrice,Stopaj za zvoki pesmiin vsepovsod te bo obdajala lepota.Po sledi mavrice vodi potIz najbolj goste megle." Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
alica 24. januar 2004 Prijavi Deli 24. januar 2004 Ubacim u Crnu luknju sve :OO!: gadne odvratne stvari koje su još ostale i za koje znam i za koje ne znam... Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
alica 24. januar 2004 Prijavi Deli 24. januar 2004 pričekam rezultat... polako, ali djeluje... Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Mick 24. januar 2004 Prijavi Deli 24. januar 2004 Ubacim u Crnu luknju sve :OO!: gadne odvratne stvari koje su još ostale i za koje znam i za koje ne znam... Trebaš ubaciti u crnu rupu one koje tebe opterečuju i za koje znaš..........one koje ne znaš........ubacujemo mi. Citiraj Nikogar ne obrekujem, samo govorim, kar mislim. K. Čapek Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
alica 25. januar 2004 Prijavi Deli 25. januar 2004 može i tako! Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Marsa 25. januar 2004 Prijavi Deli 25. januar 2004 Mick, Alica - Citiraj Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.Picasso Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
tinka 25. januar 2004 Prijavi Deli 25. januar 2004 ok, crna luknja; NEPOVRATNO ti podarjam vse moje zalostne izkusnje tega tedna v sluzbi in doma, odnesi jih dalec stran!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! da bos se bolj crna in da so bodo vse grozne stvari v tebi izgubile. konec. naredim crto in gremo dalje. Citiraj Variety is the spice of life.Kdo lahko spremeni svet? Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Kristalka 25. januar 2004 Prijavi Deli 25. januar 2004 Aproach....Satan! Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Almira 31. januar 2004 Prijavi Deli 31. januar 2004 Zakaj je to, da me družina ne razume? Začela sem z Louis. L. Hay-evo knjigo (Življenje je tvoje), pol sem prebrala Shakti Gawain: Živeti v svetlobi in zdaj nadaljujem s prebiranjem podobnih knjig (in poleg tega sem spoznala mojega notranjega jaz-a) in me čudno gledajo doma, kot bi prišla z Lune. Vedno me nekaj sprašujejo in ko jim odgovorim tak, kakor jaz znam in vem (npr.zakaj se nekateri kregajo ali zakaj jih boli to pa ono) in pol rečejo, da sem malo :xx!: ... Pol sem mami pripovedovala o knjigi (Življenje je tvoje), ker me je ona prosila, naj ji malo razložim vsebino knjige..in polje ona tud začela z branjem te knjige. In ne sprejme "dejstva" te knjige. (s prebiranjem je šele na začetku)->pri temi: da si starše sami izberemo. In včeraj se je hecala s tem, da "ja, starše si sami izberemo" in bila sem vesela, ker sem mislila, da je res "skužila smisel življenja" in je na pravi poti do spoznanja sebe in sveta okoli sebe...a sem se zmotila, kajti danes, ko sem se z njo v miru pogovarjala, mi je naenkrat in na lepo povedala, da ne verjame v to in da je vse le bedarija, kar je zapisano v tej knjigi in da bomo tisti, ki toberemo, "kratkovidni" in obsedeni... Pol sem ji rekla, da naj ne bere, če že zdaj tak premišljuje..in da še ni na tisti duhovni ravni, da bi razumela te zadeve...in pol mi je rekla, da bo vseeno prebrala, ker jo "zanima". Citiraj "Stopaj po sledi mavrice,Stopaj za zvoki pesmiin vsepovsod te bo obdajala lepota.Po sledi mavrice vodi potIz najbolj goste megle." Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Recommended Posts
Pridruži se debati
Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.