Čmrlji

[Marko Hrastelj]

Tole so moji (nekoliko nesistematični) zapiski s predavanja, ki ga je imel prof. dr. Jože Starc v Krupi dve ali tri leta nazaj. Možno je, da sem jaz kaj narobe razumel ali narobe pretipkal iz zapiskov. Poleg tega je potrebno upoštevati, da je predavatelj zapustil Slovenijo že zelo mlad in je večino svoje izobrazbe (entomologija) dobil na Švedskem. Strokovno ni deloval veliko v slovenščini, zato so možne tudi strokovne napake. Nekaterih stvari pa celo sam za sabo nisem znal prebrati. :xx!:

-----------------------------------------

Za Švedsko velja tole

283 pripadnikov družine Apidae

1 Apis mellifera

22 vrst čmrljev

ostalo solitarne

Pri čmrljih prezimuje le matica. Te se ponavadi spomladi zbujajo ob določenem datumu (za Švedsko je to 13.4., pri nas verjetno prej).

Za privabljanje čmrljev se uporablja stara mišja gnezda ali med od čmrljev.

Čmrlji so lahko zelo različno veliki, kar je precej odvisno od hrane. Novo generacijo lahko slabo vreme povsem zaustavi (tudi umrejo).

Čmrlja družinica se spomladi hitro razvije do števila 25-30 posameznikov. Razmerje med ličinkami in imagi (odraslimi osebki) je lahko tudi 3:1.

Kmalu lahko opazimo tudi trote. Te spoznamo zaradi njihove lepote in po rumenih dlakah na bradi. Troti iz ene družine letajo skupaj na vsakodnevne paritvene izlete. Ta pojav imenujemo »tramvajska vožnja«.Letajo navadno od 9 – 12 ure, preletijo pa tudi po 40 km na dan. Troti na rastlinah med izleti puščajo feromone, da selažje najdejo z matico. Življenjska doba trotov je nekje 5 – 6 tednov.

Matice se zredijo kasneje poleti, se najedo in zredijo, ker čez zimo shujšajo. Pogost pojav je parjenje v istem gnezdu, s čimer se regulira populacija. Zaradi inbridinga (angl. inbreeding pomeni parjenje v sorodstvu) prihaja do depresije (depresija v naravoslovnem smislu besede pomeni slabljenje življenjske moči, deformacije telesnih oblik zaradi premajhnega genskega bazena – gene pool – majhno število genov). Majhna populacija je pogosto izpostavljena tašnim težavam, podobno velja npr tudi za našo avtohtono pasmo prašičev – krškopoljski prašič.

Med čmrlji vlada velika tekmovalnost, saj lahko ena sama matica prevzame gnezdo drugi, sposobna je prevzeti celo ptičje gnezdo! Tudi to je na izmed lastnosti, zaradi katerih bodo verjetno v prihodnosti čmrlji evolucijsko uspešnejši od medonosnih čebel.

Če v jeseni ujameš matico, je verjetno bolna. Zdravo matico se da ujeti pozno poleti, na mestu, kjer prezimuje.

Paraziti

Phomia scalaris

Muha, ki živi na odpadkih.

Vlažni hrošč (A… nigricarius)

Psimitus bohemicus

Matice drugih vrst čmrljev, ki pridejo v panj, umorijo matico in podjarmijo delavke. Ta pojav imenujemo socialni parazitizem.

Uši: Acarapis wudi in S…

Nematode

Čmrlje ubijejo spomladi.

Spharilomba bombi

Varoa jacobsoni

1 ali 2 v gnezdu poleti

Bacili hude gnilobe.

Vzrok temu pojavu je ropaanje čmrljih delavk po čebeljih panjih.

Nosema bombi

Napada image in ličinke (vidimo bele pikice ob strani ličink). Nosema napada epitel črevesja, zato ta ne sprejema hrane. Nosemi čebel in čmrljev lahko parazitirata na drugi vrsti (čebelaj na čmrljih in obratno).

Nosema bombestris

Nosema na sviloprejkah.

Čebele in čmrlji imajo neko mejo velikosti organizmov panju, ki jih tolerirajo, ta velikost je nekje okoli 5mm. To pojasni tudi dejstvo, da čebele v panjih navadno ne preganjajo mravelj.

Slovenske vrste čmrljev in njih primernost za gojenje

Bombus humilis

Ker delajo gnezda na površju, lažje prenašajo to, da so nekoliko dvignjeni od tal, kjer je manj vlage. Zemeljski čmrlji namreč potrebujejo več vlage v gnezdu.

Med enajsto in petnajsto uro panj ne sme biti izpostavljen soncu! Temperatura je zelo pomemben faktor. Če je v panju toplejše, so čmrlji bolj svetle barve. Spremembe barve pri čmrljih so opazili tudi po Černobilu.

Naši (tukaj verjetno mišljeno evropski) čmrlji so bolj agresivni od japonskih. Slednji menda skoraj ne pikajo. Obstaja statistično značilna korelacija med številom osebkov v družini in agresivnostjo te družine.

Bombus terrestris

Spoznamo jih po dveh rumenih črtah, s tem, da je druga črta na zadku. Uporabni za opraševanje. Okvirna temperatura 29 st. Celzija, 50-60% relativne vlage. Potrebno jih je hraniti trikrat tedensko s 30 % raztopino (verjetno sladkorja, podatek manjka v zapiskih)

Ko ima matica 2-3 delavke, lahko gnezdo preselimo v panj dimenzij 30x21x17 cm.

Panj ima dve sobi. Sprednja (pri žrelu) se uporablja za hranjenje, zadnja pa za zalego.

40 delavk – norma za steklenjak s 1000 kvadratnimi metri. Družina v steklenjaku zdrži približno 3-4 tedne. Paziti je potrebno, kakšno steklo je uporabljeno za rastlinjak. Steklo mora prepuščati tudi UV spekter, sicer se čmrlji ne morejo orientirati.

Parjenje matic. Kot smo že omenili, se matice lahko parijo tudi v zaprtih prostorih. Na tem mestu je dr. Starc pokazal film, kako se parijo matice. Matico je dal v nekakšen valj narejen iz vrteksa (perforirana folija, ki se jo uporablja za prekrivanje vrtnin npr zgodnjega krompirja; iz istega materiala si lahko narediš lovilno mrežo). Notri je že prej dal trote različnih starosti, vsekakor pa morajo biti zraven tudi taki, ki so se že parili, da pokažejo mladincem, kako se stvari streže (tole ni šala). Valj mora biti osvetljen s svetlobo z več virov (tu je morda mišljena difuzna svetloba). Matice se lahko parijo od starosti 8-9 dni dalje, vendar je bolje, če so stare od 14-21 dni. Trote je potrebno dobro hraniti.

Če v panj dodajamo pelod, ga moramo streti pred uporabo (da čmrlji mislijo, da je nov). Na dno panja se da mrežo iz nerjavečega jekla ali papir. Mreža je boljša, ker odpadki padejo skoznjo.

Dvomatični sistemi

Tako pridemo hitreje do zalege. V panj dodamo 2 matici, ko ena začne zalegati, ubije drugo.

Hranjenje

Če krmiš, dodajaj hrano v posodo z majhnim vhodom ~ 20mm, morda bodo čmrlji še sami zmanjšali odprtino, da zmanjšajo izhlapevanje.

Čmrlji so bolj delavni dopoldne, popoldne potrebujejo že več počitka pred naslednjim letom.

Čmrlj piči in ugrizne (pljune mravljično kislino). Njegov rilček je dolg tudi do 13 mm.

Trote spoznaš po bradi in dolgih antenah (tipalke). Matica se pari le z enim trotom.

Zanimivo je, da je medvrstno križanje pri nekaterih vrstah mehansko nemogoče, medtem ko z umetnim osemenjevanjem poteče povsem brez težav (definicija biološke vrste).

Akacijin med za hrano. Orodje: mikroskop, škarje, mreža za lovljenje, povečevalno steklo, ki se namesti na glavo, škatlo (npr. od čevljev - za panj), eno drugo škatlo, v katero spravljaš stare matice, ko umrejo (tole je opcijsko, zna pa priti prav za kasnejša preučevanja)

Karton – luknjice na vrhu in ob strani (škatla za čevlje). Luknjice so potrebne za zračenje.

Bombaž

Uloviš matico daš v hladilnik za 1 – 2 uri, pod 8 st. Celzija. Najboljša varianta je dati dve matici v en karton.

Narediš sodčke s 30 % raztopino sladkorja

Pelod lahko vzameš iz čebeljega panja, a ga moraš obvezno zdrobiti. Med panji ga vsakodnevno menjamo, da mislijo, da je vedno nov.

Čmrlji (matice) so zelo občutljivi na vibracije, zato je potrebno z njimi ravnati previdno.

Dokler ne zalega, ne spustimo ven! Do takrat jo imamo zaprto v stanovanju + nič svetlobe.

Posodico in satje daš na mrežo (zaradi iztrebkov)

Dodamo čebelo tik pred izvalitvijo (za stimulacijo).

Ena od treh matic je skoraj sigurno bolna.

Vedno je potrebno dodajati svežo hrano.

Panj damo ven šele, ko se izvali prva delavka. V zaprtem prostoru je matica lahko celo do dve leti. Ko daš ven, ne hraniš več, razen, če je več kot en teden slabo vreme.

Paziti je potrebno na voščenega molja – veščo.

Ko ima družina 40 članov, jo delimo. Če pustimo, da število naraste na 200-300, dobimo nove matice, ki jih je potrebno pariti.

Za prezimovanje: v škatlo daš vlažen mah, potem spustiš noter matice in ohladiš škatlo na 2 stopinji Celzija, potem počasi vzdigneš na 5 stopinj Celzija. Možno je tudi prezimovanje v opeki z luknjami. Zamašiš s pluto, opeko namočiš v vodo, nato opeko izpostaviš, da matice zlezejo noter. Pred prezimovanjem se morajo matice dobro najesti!

Čmrlji strup ni tako hud kot čebelji. Vzrok zato so krajše beljakovine, ki ga sestavljajo. Tudi psihološko delujejo bolj pomirjujoče na ljudi, ki delajo v rastlinjakih.

Panje lahko bolj prestavljaš kot pri čebelah; samo prestavljanje izvedemo zvečer ali ob slabem vremenu.

[Danilo]

tole je zame že višja matematika Marko bom moral tole malce preštudirat. Kar se čebel tiče sem dobro ''podkovan'' kar pa teh čmrljev pa bi padel v 1 razredu prvo poletje

 

Ti sam še neki kot laik, kaj pa, če bi prenesel celo čmrlje gnezdo, oprosti, če je neumno vprašanje sam tak mislim, ko včasih kje so v kakih stari travi v zemlji. Pa izgleda jazbeci jih kar dobro sesujejo oziroma izkopajo

Kako agresivni so in koliko je boleč njihov pik??

[Marko Hrastelj]

Za celo gnezdo? To bi verjetno šlo, ampak odvisno od vrste čmrljev. Eni se menda ne sprijaznejo radi s tem, da jim panj nastaviš nekoliko višje od tal. Jaz sem z enimi poskusil, pa jih čez ene par dni ni bilo več Verjetno nisem dobil matice.

Pičil me pa še ni noben. Menda ni ravno hudo. Je pa bila hecna situacija enkrat, ko smo zlagali kvadre, pa je en sosed dobil čmrlja v hlače. Panika 100 na uro