Anoreksija

[pomlad]

Jaz mislim, da vem zakaj. Zato, ker je ženski ideal suha ženska, moški pa mišičast moški. Zato več žensk teži k zmanšanju hranjenja moški pa k športni aktivnosti!

[lea]

kolikor jaz vem, pravi statistika, da je anorekticnih tudi en mali procent fantov. mislim pa, da za anoreksijo niso krivi standardi, ideali, pac pa neke druge motnje. pri deklicah velikokrat, da nocejo odrasti in s tem prevzeti odgovornosti.....za marsikaj. velikokrat se za tem skriva zloraba. telesna ali custvena. mislim, da to, da recejo, da je tapata manekenka ta glavna, ker je tako suha, ni zadosti, da bom hirala. ta izkrivljena slika o samem sebi je posledica necesa od prej. stoposto!

[melody]

kolikor jaz vem, pravi statistika, da je anorekticnih tudi en mali procent fantov. mislim pa, da za anoreksijo niso krivi standardi, ideali, pac pa neke druge motnje. pri deklicah velikokrat, da nocejo odrasti in s tem prevzeti odgovornosti.....za marsikaj. velikokrat se za tem skriva zloraba. telesna ali custvena. mislim, da to, da recejo, da je tapata manekenka ta glavna, ker je tako suha, ni zadosti, da bom hirala. ta izkrivljena slika o samem sebi je posledica necesa od prej. stoposto!

 

 

Se strinjam

[Guest sstane]

Gledam ponovitev oddaje o motnjah prehranjevanja in pravijo, da je fantov s tem problemom samo 10%.

[lea]

..............

mislim, da je zanjo pomanjkanje zdrave soli zelo enostaven odgovor na vse tezave, ki jih ima. me zanima kaj bo rekla cez mesec ali dva.

 

 

kot vidim, se vedno ni nobenega izboljsanja. veliko razmislja, zivi pa se vedno po starem. samo, dajmo casu cas, res.

[Alan_New]

Anoreksija -- še eno mučenje samega sebe in samokaznovanje, ki ima korenine (meddrugim) v krščanskem vzrocu krivde in teptanje samege sebe v drek.

[MaLa*]

Ja...

Nwm kaj naj rečm...Nikakor si nisem všeč...Ne sprejemam se tako kot sem...Zdaj me sili na bruhanje in .....Ne morem...Ne morem nehat...Prej sem si misnla joj bo to dobr k bom suha,v resnici si pa samo uničujem lajf in ga je škoda ker ga ne uživam...Moje življenje naj bi bilo polno zabave...Pa je vse črno...Ne najdem luči,ki me bo rešila...Naj kdo pomaga prosim...Kako naj se rešim še preden bo prepozno??Pomgajte mi prosim!! Ja nevem zakaj se mučim ampak...Verjela sem vse kar so drugi govorili..Da bo boljše,da bom bolj suha...To je podpiranje pri anoreksiji!!!Ljudje ne morejo biti normalni da to govorijo!Da te podpirajo da umreš!!??Kako morejo?

Popravljeno 6. april 2009 -> MaLa*

[MaLa*]

Hm...A mi lahko kdo pomaga da bi bila suha?'Res bi bla rada sej mi vsi govorijo zadne čase da sem se ful zredila...

[Guest VilaSonca]

to so res bolanosti.

brez normalne prehrane nisi zdrav in če nisi zdrav, nisi srečen.

suhost? ideal? komu na čast? a sebi? si se pripravljena odpovedati vonju in okusu hrane, čutnemu uživanju ... žrtvovati svoje kosti, zobe, mišice, kožo? da bodo ljudje, ki te pravzaprav nimajo radi (očitno, če te napeljujejo v samouničevanje!), ki te ne znajo sprejeti take kot si, rekli, da si lepa??? in potem boš spet šla domov, spet se boš gledala v ogledalo, spet se boš nabutala in bruhala in spet boš nesrečna. and so on. bi res rada umrla samo zato, ker ti je preveč pomembno, kaj si drugi mislijo?

stran od teh ljudi in upam, da najdeš nekje pravo razumevanje in razviješ postopoma odnos do lastnega telesa, prehrane, gibanja, nek realen, zdrav odnos in se ti uspe iztrgati iz lastnih peklenskih prepričanj in iluzij o tem, kaj je perfektno in kaj ni.

sorči, toliko samo, ne znam ti bolje povedati.

[MaLa*]

to so res bolanosti.

brez normalne prehrane nisi zdrav in če nisi zdrav, nisi srečen.

suhost? ideal? komu na čast? a sebi? si se pripravljena odpovedati vonju in okusu hrane, čutnemu uživanju ... žrtvovati svoje kosti, zobe, mišice, kožo? da bodo ljudje, ki te pravzaprav nimajo radi (očitno, če te napeljujejo v samouničevanje!), ki te ne znajo sprejeti take kot si, rekli, da si lepa??? in potem boš spet šla domov, spet se boš gledala v ogledalo, spet se boš nabutala in bruhala in spet boš nesrečna. and so on. bi res rada umrla samo zato, ker ti je preveč pomembno, kaj si drugi mislijo?

stran od teh ljudi in upam, da najdeš nekje pravo razumevanje in razviješ postopoma odnos do lastnega telesa, prehrane, gibanja, nek realen, zdrav odnos in se ti uspe iztrgati iz lastnih peklenskih prepričanj in iluzij o tem, kaj je perfektno in kaj ni.

sorči, toliko samo, ne znam ti bolje povedati.

 

Hvala za pomoč...Nwm kaj naj rečm...U bistu nevem....Kaj naj sploh storim...Vseeno hvala zapomoč

[Guest VilaSonca]

poišči si res koga za pogovor.

mogoče se celo vključiš v kakšno društvo, Muza ali kaj takega.

[The Dude]

Mala, žal ti tudi jaz lahko le povem svoje stališče, sama presodi koliko ti koristi.

 

1.

Zdi se mi najbolj pomembno, da si urediš način, kako preživljaš svoj čas. A veš, da ni trenutkov, ko se dolgočasiš in potem greš nad hrano. Zapolni si dan z več vrstami aktivnosti,..kolikor pač gre. Torej: *učenje,

*delo (zdaj je odličen čas, da zunaj počneš kakšne zadeve: delo na vrtu, karkoli),

*šport (pojdi na kolo, sprehode, pohode po gozdu, hribih, tek, športi z žogo,..pravzaprav karkoli, da ti bo le v zabavo in ne v mučenje telesa. Pojdi kdaj sama, ne se zanašat da bo vedno kdo šel s tabo)

*počitek (mislim na aktivni počitek,..ne na sedenje pred računalnikom ali tv-jem)

*druženje (najdi si koga, ki bo s tabo šel na zrak,.ali pa celo tut v kafič na čvek)

Splaniraj si dan in se drži razporeda. Boš videla, da ti bo malo discipline pomagalo. Naenkrat boš imela dan zapolnjen in trenutki, ko boš imela čas bodo postali dragoceni. Če imaš v planu sprehod, realiziraj tudi tega,..ne jemlji ga kot nekaj manj pomembnega,.upam da razumeš, kaj želim povedat.

 

2.

Odnos do hrane. Hrana naj ti postane nekaj, kar se združi s tvojim telesom, da postaneta eno. Preden poješ obrok, se zahvali za hrano in jo pojej z užitkom. Poskusi naredit mali obred iz tega (lahko zelo kratek in neopazen).

Ne imej slabega občutka in občutka krivde, da ješ in poskusi res čimbolj uživat v vsakem grižljaju. Glede količine, ti pa ne bom solil pameti. Enostavno boš morala začet poslušat svoje telo in rečt DOVOLJ!

 

3.

Odnos do sebe in sprejemanje. Očitni problem se mi zdi v tem, da se ne sprejemaš.

Kar bi ti svetoval na tej točki je le to, da se začneš več smejat, da se ne obsojaš preveč in počasi se boš začela imet bolj rada. Torej: ne gre le za sprejemanje svojega telesa, ampak nasploh ne jemlji preveč resno tistega glasa v sebi, ki pravi, da nisi v redu. Vse je OK in tudi ti si OK (pa če verjameš ali ne)!