Sorodne duse

[Pujsita]

Pozdravljena Cathy in dobrodošla v naši družbi ,

 

s tole ikonco se boš najbolj Marsi priljubila - Češnojedki . Ja saj ni nujno, da je duša dvojčica naš partner, čeprav je nekaj najlepšega, če se to zgodi

[LeilaniA]

Pozdravček Cathy! Pred kratkim sem tukajle izpovedala svojo zgodbico o tako imenovani sorodni duši. Tudi jaz ne morem brez njega in ne morem z njim . On je čisto "luftarske" sorte, jaz pa imam rada lepo urejeno življenje in imam srečo, da ima prekrasnega partnerja......ampak......moje dušice ne morem zradirat . Večkrat sem že hotela pretrgati z njim vse stike, da me ne bi medlo to neopredeljivo čustvo, ker sploh ne vem, kako naj ga opredelim.....Nisem zaljubljena vanj, se mi pa zdi, da sva več kot prijatelja. In ko sva skupaj se mi zdi, da kar iskrice švigajo pa spet ne take, kot je to pri zaljubljencih......huda reč...a ne

Lep pozdrav vsem, pa vesele praznike in vse naj naj v novem letu x!x

L.

[freaky girl]

jas še je nisem spoznala

[meseček]

<{POST_SNAPBACK}> tako na splosno mi pase kdo ki rabi malo energije vsake toliko, ko je imam prevec, da se tresem od presezka. in kdo ki obvlada "zemeljske finte", da ni cist odkacen...da me malo zbrusi, ker jaz sem kot energijska bomba v neprebojnem materijalu.

 

 

Kako to misliš zbrusi?

[pjotra]

tudi jaz lahko rečem da sem spoznala človeka svojega življenja, sorodno dušo, če ga lahko tako poimenujemo. prepričana sem, da sva povezana tudi izven najinih trenutnih teles....

nisva več skupaj, pustil pa je neizbrisljiv pečat v moji duši. nikoli do sedaj še nisem z moškim doživela toliko lepega in prejela toliko topline, kot sem z njim. pa je odšel.... pravi, da nisem ta prava in pravi, da je stvari pri sebi razjasnil in da ne čuti nič več do mene...kar naenkrat. nikoli prej mi ni povedal, da me ima rad, da me ljubi. pa vendar sem to razbrala iz njegovih dejanj. resnično sem se počutila ljubljeno, besede niso (bile) potrebne. zdaj je minilo eno leto - leto brez kakršnegakoli kontakta. in sva se srečala. z mano ne želi imeti stika niti kot prijatelj... jer res razčistil sam pri sebi? morda, morda ne. vendar nisem potrta. nisem žalostna. če je resnično našel ljubezen svojega (trenutnega) življenja, potem naj bo zdaj srečen. in če ni...??? potem ostaja upanje, da se najine poti spet prkrižajo. nikoli ne veš. prepričana pa sem, da obstaja med nama zelo močna vez. pa čeprav jo v tem trenutku morda občutim samo jaz....

in hvaležna sem za trenutke, ki sva jih preživela skupaj.

 

lahko rečem, da sem srečna. ker ljubim...

 

naj bo to zaenkrat vse, veliko je še stvari, ki se jih ne da opisat, povedat. enostavno so. mogoče pridejo na dan kdaj drugič

z ljubeznijo,

pjotra

[situla]

jaz tudi mislim, da sem imela priložnost spoznati nekoga, za katerega bi lahko prvič rekla, da je to moja sorodna duša. Na žalost sta se najini poti prekrižali samo za trenutek, potem pa sva se obadva najbrž ustrašila svojih čustev. Vsaj mislim, da je bilo tako. Moram priznati, da nikoli nisem zbrala poguma in ga vprašala, kaj je tisto kar čutiva. Sedaj se sicer še kdaj vidiva, a kakor da je med nama zid...samo oči govorijo. Ampak včasih me tako začne stiskati in sploh ne morem dihati, ko pomislim na njega.

Ta sorodna dušica mi zelo zelo manjka

[vanyuska]

Kokr sem jaz brala, naj bi bile sorodne duše, tiste duše, ki so na m bile blizu že v prejšnih življenjih. Pol so pa še duše dvojčice. Sam sem spet pozabila zakaj se pravzaprav gre.

Lahko pa povem, da bi bila zelo veselo, ko bi v tem življenju našla tudi eno sordno dušico.

Samo eno!!!!!!!

[Mana]

Hm...a pa potem mislite, da tisti v katerega si res ful zaljubljen, da je on /ona sorodna duša?

Se mi zdi, da večini od vas to predstavlja...jaz pa ne mislim tako!

 

Jaz imam svojega fanta najraje na tem svetu...pa khm...mislim, da ni moja sorodna duša...je neki drugega, isto pomembnega...ne pa sorodna duša...

 

Ok..moja sorodna duša (zelo resno mislim) je biu moj pes, ko sm bila manjša..

 

Zadnjič sm ga spet sanjala...zato bi tko rada imela spet enga mešančka...

 

Ok nism zmešana...povem po pravici, kakor sm čutila

[Tjazy]

Ne vem ce se ni tole nekdo izmislil in zdaj pol sveta fura tole naprej..

 

Zakaj bi bile sorodne in nesorodne duse.. ce pa je vse iz istega vira?

 

Mogoce pa tudi se.. samo zaljubljenost ziher ne more biti pokazatelj..

[Tjazy]

<{POST_SNAPBACK}>

Lahko pa povem, da bi bila zelo veselo, ko bi v tem življenju našla tudi eno sordno dušico.

Samo eno!!!!!!!

 

Mogoce pa si jo ze nasla.. samo se ne ves, da je to to...

[Ksenia]

<{POST_SNAPBACK}>

Zakaj bi bile sorodne in nesorodne duse.. ce pa je vse iz istega vira?

 

Mogoce pa tudi se.. samo zaljubljenost ziher ne more biti pokazatelj..

s tem, da so določene duše še tesneje povezane...

[Robida]

Mogoce pa si jo ze nasla.. samo se ne ves, da je to to...

 

Ja takrat ko se prepustimo življenskemu toku take stvari vidimo, če pa hočemo hitreje dobiti tisto, za kar je potreben čas, pa običajno ta tok blokiramo.

[cashy]

čisto možno, in zato mogoče nekateri nikoli ne spoznamo duš dvojčic in sorodnih duš, čeprav so nam "namenjene". Smo preprosto nezreli, da bi bili sposobni tega spoznanja.

[kapica]

jaz tudi mislim, da sem imela priložnost spoznati nekoga, za katerega bi lahko prvič rekla, da je to moja sorodna duša. Na žalost sta se najini poti prekrižali samo za trenutek, potem pa sva se obadva najbrž ustrašila svojih čustev. Vsaj mislim, da je bilo tako. Moram priznati, da nikoli nisem zbrala poguma in ga vprašala, kaj je tisto kar čutiva. Sedaj se sicer še kdaj vidiva, a kakor da je med nama zid...samo oči govorijo. Ampak včasih me tako začne stiskati in sploh ne morem dihati, ko pomislim na njega.

Ta sorodna dušica mi zelo zelo manjka

 

Zakaj "na zalost" sta se vajini poti prekrizali samo za trenutek? To ni nic na zalost! na sreco! imas zdaj (pa itk to sama tudi pises), velik vec casa o tem razmisljat, celo do te mere, da te zacne stiskat itd... pa kadar so custva resnicna se jih ne ustrasis! slabe stvari tko al tko niso najslabse kar se nam lahko zgodi... najslabse, kar se ti lahko zgodi je NIC!

 

 

čisto možno, in zato mogoče nekateri nikoli ne spoznamo duš dvojčic in sorodnih duš, čeprav so nam "namenjene". Smo preprosto nezreli, da bi bili sposobni tega spoznanja.

 

nikoli nisi nezrel za stvari, ki so ti namenjene! kvecjemu obratno...

[Robida]

Smo preprosto nezreli, da bi bili sposobni tega spoznanja.

Za tisto obdobje kjer se nahajamo in čas ki ga doživljamo smo dovolj "zreli". Vedno rastemo, če hočemo ali pa ne. Vedno doživljamo nova spoznanja.

[alef]

Mislim da sorodne duše nimajo nič z ljubeznijo ali zaljubljenostjo.

Sorodnost duš je na višjem nivoju kot to.

In mislim da sorodnih duš ni treba iskati, ni treba razmišljati kako bi jih našli ali prepoznali.

Zavestno se to ne da.

Ko pride jo prepoznamo

Ker nam je to tako namenjeno v nekem(božjem?) načrtu...

[principesa]

Mislim da sorodne duše nimajo nič z ljubeznijo ali zaljubljenostjo.

Sorodnost duš je na višjem nivoju kot to.

In mislim da sorodnih duš ni treba iskati, ni treba razmišljati kako bi jih našli ali prepoznali.

Zavestno se to ne da.

Ko pride jo prepoznamo

Ker nam je to tako namenjeno v nekem(božjem?) načrtu...

bi se kar 90% strinjala s tem postom , 10% izkušenj pa zase ohranim

[Pinka]

tudi jaz lahko rečem da sem spoznala človeka svojega življenja, sorodno dušo, če ga lahko tako poimenujemo. prepričana sem, da sva povezana tudi izven najinih trenutnih teles....

nisva več skupaj, pustil pa je neizbrisljiv pečat v moji duši. nikoli do sedaj še nisem z moškim doživela toliko lepega in prejela toliko topline, kot sem z njim. pa je odšel.... pravi, da nisem ta prava in pravi, da je stvari pri sebi razjasnil in da ne čuti nič več do mene...kar naenkrat. nikoli prej mi ni povedal, da me ima rad, da me ljubi. pa vendar sem to razbrala iz njegovih dejanj. resnično sem se počutila ljubljeno, besede niso (bile) potrebne. zdaj je minilo eno leto - leto brez kakršnegakoli kontakta. in sva se srečala. z mano ne želi imeti stika niti kot prijatelj... jer res razčistil sam pri sebi? morda, morda ne. vendar nisem potrta. nisem žalostna. če je resnično našel ljubezen svojega (trenutnega) življenja, potem naj bo zdaj srečen. in če ni...??? potem ostaja upanje, da se najine poti spet prkrižajo. nikoli ne veš. prepričana pa sem, da obstaja med nama zelo močna vez. pa čeprav jo v tem trenutku morda občutim samo jaz....

in hvaležna sem za trenutke, ki sva jih preživela skupaj.

 

lahko rečem, da sem srečna. ker ljubim...

 

Pjotra tudi jaz sem v življenju srečala človeka za katerega sem takoj vedela, da je moja sorodna duša, ni nama bilo potrebno govorit, ker so govorili najini pogledi. Ko sem ga prvič zagledala sem imela občutek, da ga poznam že vse življenje. Občutki, ki so me obhajali so bili neverjtni. Ob njemu mi je bilo tako prijetno. Čutila sem, da sem ob njemu lahko točno to kar sem in se mi ni potrebno pretvarjat. Tudi on ni ostal v mojem življenju. Ko mi je bilo jasno, da ne želi biti z menoj nisem bila žalostna. Vse kar sem želela je to da bi bil srečen in če bo srečen z drugo sem mu to tudi privoščila. Od tega je že 10 let pa se še danes kdaj spomnim na njega ter mu zaželim vso srečo.

 

To pa še ni konec moje zgodbe, ker je v moje življenje pred malo več kot letom dni stopil moški za katerem vem da mi je usojen.

 

Lp

[Ksenia]

hmm... meni se zdi, da ljudje velikokrat zamenjajo (zlorabljajo?) pojem sorodne duse s fascinacijo nad nekom. ampak to mine, sorodne duse pa bi naj bile - neomejene s casom...

in sorodne duše niso samo ljubezenske

imam občutek, da v teh dneh spoznavam svojo dušo in da so mi sorodne duše nekaj domačega in ne posvečam več temu takšno pozornost, kot sem jo pred časom... domače to v smislu, da me ne presenečajo več... in sprejmam tudi dejstvo, da vsakdo ki vstopi v moj lajf, je tu le za trenutek ... imam pa težavo, ki jo nameravam razrešiti - vezanost, naučiti se moram spustiti... uffff, garanje zame....

[Natasha]

Jaz si vso stvar glede tega predstavljam malo drugače.....

Vsaka duša je kapljica v oceanu neskončnega, skupaj tvorimo nekaj nepojemljivega, nepredstavljivega ampak vseeno tako enostavnega.....

Povezavo si predstavljam kot kanale, preko katerih potekajo signali. Ti signali so lahko zame nekaj nepopisno lepega, čutnega, nekaj ki PAŠE, lahko pa bolečega, nekaj, ki NE PAŠE. To drugo naj bi vzeli za signal, oz. nekaj s čimer ti nekaj hoče povedati, da bodi pozoren in da mogoče popraviš kaj na sebi (kot opozorilo)..... Sorodne duše so zame vsi odprti kanali, preko katerih potekajo signali..... Bolj je odprt, bolj jo lahko ljubiš oz. tudi v drugem primeru "sovražiš" (čeprav, naj ne bi - sprejemati bi jih morali kot velike učitelje).... Tam kjer so kanali bolj zaprti, ti ljudje nas ponavadi ne zanimajo.

Kar se pa tiče duš dvojčic.... Tega si nekako ne morem predstavljati. Mogoče me kdo prepriča! Mislim, da je vsak zase edinstven prispevek v mozaik neskončnega, ki ga skupaj tako čudovito ustvarjamo....

 

Jebela, se mi dons filozofira, hahhahahhaha

 

Vse lepo

Nataša

[pjotra]

Pjotra tudi jaz sem v življenju srečala človeka za katerega sem takoj vedela, da je moja sorodna duša, ni nama bilo potrebno govorit, ker so govorili najini pogledi. Ko sem ga prvič zagledala sem imela občutek, da ga poznam že vse življenje. Občutki, ki so me obhajali so bili neverjtni. Ob njemu mi je bilo tako prijetno. Čutila sem, da sem ob njemu lahko točno to kar sem in se mi ni potrebno pretvarjat. Tudi on ni ostal v mojem življenju. Ko mi je bilo jasno, da ne želi biti z menoj nisem bila žalostna. Vse kar sem želela je to da bi bil srečen in če bo srečen z drugo sem mu to tudi privoščila. Od tega je že 10 let pa se še danes kdaj spomnim na njega ter mu zaželim vso srečo.

 

To pa še ni konec moje zgodbe, ker je v moje življenje pred malo več kot letom dni stopil moški za katerem vem da mi je usojen.

 

Lp

hvala, pinka, da si mi povedala za tvojo izkušnjo. vendar pa kljub temu, da je že minilo veeeliko časa od tega, odkar sva bila skupaj in sploh nimava več stikov, se v mojem življenju ves čas pojavljajo znaki, ki so več kot jasni, da najino druženje še ni končano. nekako me nekaj ves čas opominja na to, da bova še skupaj. pa ne misliti, da se predajam sanjarjenju o preteklosti in da se vdajam upanju. jaz sem čisto ok in živim normalno svoje življenje naprej, saj sem tudi sama imela izkušnje še z dvema drugima moškima v tem času, za katere pa niti približno nisem nikoli imela takšnega občutka kot pri njem. in oba sem imela neizmerno rada.

se pa enostavno prepuščam tokovom in energijam, da bodo naredile, kar je najbolje za naju in vse okoli sebe. ničesar ne pričakujem....

če pa mi bo življenje naklonilo novega moškega, ob katerem se bom znova počutila tako, kot pri njem, se ne bom zadrževala in se seveda spustila v novo dogodivščino ljubezni in naklonjenosti .

 

z ljubeznijo

pjotra

[Iknee]

Men se pa zdi, da tisti, ki se jim zdi tako pomembno najti sorodno dušo, pravzaprav iščejo svojo lastno dušo (ali del svoje psihe), ki so jo potlačili, zanikali. Sicer je pa sorodna duša lahko dolgčasna http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif - so ljudje, ki jih bolj privlači biti ob nekom, ki je drugačen, nerazumljiv, in čutijo, da sorodna duša nekako ni prava zanje, ker jim ne nudi izziva, ki ga rabijo za svojo rast. Mogoče je to eden od možnih razlogov, zakaj se pogosto zgodi, da ena od sorodnih duš preprosto, brez otipljivega razloga, zapusti zvezo. Sicer pa človek, ki je v harmoniji sam s sabo, brez večjih težav ustvarja harmonične, lepe in ljubeče odnose z drugimi dušami, ne glede na to, ali jih označiš kot sorodne. Iskanje sorodne duše se (kot ponavadi) torej začne pri sebi...