Etično služenje denarja

[Tamburin]

Bigm!

Enkrat (v eni drugi temi) si se že obregnil na en moj podoben komentar o vrednosti, a se mi takrat ni dalo odgovarjat, zato bom zdaj.

 

Ja, res je – vrednost je eno, cena pa drugo. Jaz tu ne govorim o ceni, ampak o vrednosti – o naših miselnih vzorcih, kaj in koliko je kaj vredno. O tem, kar vpliva na naše blagostanje. Cena pa po mojem ne vpliva na naše blagostanje, ker cena je samo tista številka, je oznaka vrednosti…

Ceno oblikuje tržišče.

Če bi cena vplivala na naše blagostanje, bi vsi dvignili cene, da bi postali bogati… Vendar ne bi postali bogati, ker bi tudi drugi dvignili svoje cene in bi tisti prvi tudi več porabili, ko bi kupovali od onih drugih… Če pa oni drugi ne bi dvignili svojih cen, ne bi imeli dovolj denarja, da bi kupovali od onih prvih, in tako oni prvi ne bi ničesar prodali in bi ostali brez denarja – torej ne bi mogli niti oni prvi kupovati od onih drugih…

Cene torej nimajo nič opraviti z našim blagostanjem.

 

Na naše blagostanje vpliva naša miselnost: ali delamo za denar, ali dela denar za nas.

Če delamo samo za denar, tudi kupujemo nepotrebne stvari, s katerimi si želimo povrniti zadovoljstvo, ki nam je bilo na delu odvzeto. Če pa sploh ne delamo za denar ali karkoli drugega materialnega, si ne moremo kupiti niti najbolj osnovnih stvari, ki jih potrebujemo za svoj materialni obstoj. Potem umremo od lakote in žeje…

Če pa denar dela za nas, se zavedamo naše vrednosti – oziroma obratno: če se zavedamo naše vrednosti, potem denar dela za nas. Če vemo (se zavedamo), da delamo neko korist drugim (in to je to, kar je vredno) in za to dobimo denar, bomo ta denar porabili za tisto, kar koristi nam. V tem primeru je denar samo en dejavnik, ki dela za nas. Vrednost je v nas samih, v našem zadovoljstvu, v našem obstoju…

 

Primer:

- Denimo, da imajo vsi odvetniki v Sloveniji enake tarife. Če bi njihove cene vplivale na njihov finančni uspeh, bi morali biti vsi odvetniki v Sloveniji enako uspešni. Pa vem, da niso.

- Če bi izobrazba vplivala na finančni uspeh ljudi, bi bili vsi enako izobraženi ljudje tudi enako finančno uspešni. Pa vem, da nekateri od njih nimajo niti redne zaposlitve.

- Če bi trdo delo dvigovalo finančni uspeh, potem bi bili vsi deloholiki bogati. Pa vem, da ponavadi ti ljudje pripadajo srednjemu sloju prebivalstva…

[bigm]

Draga Tamara. Jaz sem govoril (pisal) o vrednosti in ceni kot o ekonomskih kategorijah. V ekonomiji ne moreš samovoljno postavljati cene, ker cene oblikuje tržišče. Če boš ti svojim majicam postavila previsoko ceno, jih nihče ne bo kupoval. Cene boš morala prilagoditi povpraševanju na tržišču. Na cene vpliva seveda tudi kvaliteta, reklama in cela vrsta faktorjev. Odvetniki imajo (vsaj legalno) enako tarifo, vendar so eni bolj "na glasu" in imajo več prometa in zato tudi več zaslužka. Toliko o ekonomski plati cene in vrednosti, seveda skrajno poenostavljeno.

 

Ti pa v svojem postu mešaš vrednost kot ekonomsko kategorijo in vrednost (vrednoto) kot duhovno kategorijo. Tu pa ni primerljivosti. Neka stvar tako morda nima nobene ekonomske vrednosti, predstavlja pa lahko izjemno moralno (duhovno) vrednoto. Pri nas npr. krvodajalstvo ni plačljivo. Dajanje krvi tako nima nobene ekonomske vrednosti, je pa visoko moralno dejanje in torej velika duhovna vrednota. Čim pa bi krvodajalstvo plačali, pa naj bi kri ocenili še tako visoko, bi dejanje krvodajalstva profanirali in krvodajalstvo bi izgubilo na svoji etični vrednosti.

 

Ljudje pa seveda ne živimo na etični pogon, moramo tudi jesti in se oblačiti, zato pa potrebujemo tako banalno stvar, kot je denar. Vsi smo v večji ali manjši meri potrošniško usmerjeni in si želimo neko kolikor toliko primerno vsoto denarja. Zato pa bi tudi radi svoje delo čim bolje prodali. To je tudi gibalo napredka. Trudimo se, da bi se čim bolj usposobili, da bi bili na tržišču dela čim bolj konkurenčni. To je po moje še vedno v etičnih okvirih. Te okvire pa prebijemo, kadar se poslužujemo raznih vez in poznanstev in si na tak način pridobimo sinekuro. Takih primerov pa je žal v gospodarstvu in politiki veliko in preveč. In pri takih osebkih res lahko govorimo, da si služijo denar na neetični način.

[aakhut]

 

 

tamara...

dej nehi no....

 

che bi bli vsi tko debeli kt je litlm

tut tko neumni.... :xx!: :xx!: :xx!:

 

 

 

[pokowc]

[coccinelle]

Kar se tiče vrednosti denarja: denar ima sam po sebi - kot kos papirja ali kovine - zanemarljivo vrednost; v denarju kot sredstvu trgovanja pa se izraža cena blaga ali storitve - v tem primeru ima torej takšno vrednost, kot je navedena na enoti denarja (denominacija).

 

Glede etičnosti služenja denarja pa tole: po mojem mnenju je vsako delo, ki se opravlja z dobro voljo in pozitivnim namenom, etično.

 

Vsekakor pa obstajajo panoge, ki so 'manj etične' od drugih; sama bi imela pomisleke glede zaposlitve v industriji, za katero bi vedela, da onesnažuje okolje, ali da se opravljajo poskusi na živalih, pa tudi proizvodnje orožja, alkohola ali tobaka...

[pokowc]

[zirosi]

Kar se tiče vrednosti denarja: denar ima sam po sebi - kot kos papirja ali kovine - zanemarljivo vrednost; v denarju kot sredstvu trgovanja pa se izraža cena blaga ali storitve - v tem primeru ima torej takšno vrednost, kot je navedena na enoti denarja (denominacija).

 

Glede etičnosti služenja denarja pa tole: po mojem mnenju je vsako delo, ki se opravlja z dobro voljo in pozitivnim namenom, etično.

Nobena stvar sama zase nima nobene vrednosti (ne samo denar). Vrednost postavljamo ljudje stvarem od zunaj - vsaka stvar ali nestvar ima vedno samo vrednost za nekoga.

 

(seveda obstajajo bitja, ki se imajo sama zase za neskončno vredna: temu se pa reče napuh).

 

 

Kar pa se služenja tiče, nobeno služenje ni etično. Dobro je pač v tem, da nisi sluga nikomur in ničemur.

 

 

 

 

 

uživajte!

[pokowc]

http://www.astrologija.org/forum/index.php...=ST&f=29&t=2311

[Tamburin]

Če se počutiš slabo, ko si brez denarja, pomeni, da daješ vrednost denarju.

Res me zanima, če obstaja kdo, ki se počuti dobro brez denarja.

 

Če se kdo počuti dobro brez denarja, se z veseljem žrtvujem, da bom trpel namesto njega/nje in bom pobral ves denar.

 

Tudi sam sem bil v situaciji, ko sem imel malo denarja in sem moral vedno računati in se odpovedovati lepim stvarem... Bistveno boljše se počutim sedaj, ko imam dovolj denarja in mi ni treba vedno računati in se odpovedovati lepim stvarem...

Ne pravim, da se moraš počutiti dobro brez denarja.

 

Pravim, da ni dobro, da denar vpliva na tvoje (naše) počutje.

Če denar vpliva na tvoje počutje, potem si v začaranem krogu:

zaradi negativnega odnosa do denarja nikoli ne prideš do denarja na prijeten način, ampak vedno z naporom, in ker prideš do denarja z naporom, daješ denarju vrednost svojega napora... In ker je napor nekaj negativnega, je tudi denar negativen, zato ni etičen... bla bla bla... (No, tako razmišljanje razbiram tukaj iz nekaterih postov. )

 

Moje razmišljanje pa je tako:

Denar je etičen, ker služi meni in nam vsem - služi temu, da lahko jaz od tistega, kar dam od sebe, dobim tisto, kar rabim dat v sebe ali na sebe (denar je posrednik pri izmenjavi moje energije z energijami drugih - jaz znam šivat, ti znaš kuhat, in oba sva oblečena in sita... ).

[pokowc]

[free]

..

Pravim, da ni dobro, da denar vpliva na tvoje (naše) počutje.

...

[pokowc]

res je, sam cist odvisn je,ce se cenis tk kt sama vrednost dnara

[Kljuka]

Malo ste pomešali pojme vrednosti in cene. Vrednost je le v delu. Enota dela nekvalificiranega delavca je enako vredna kot enota dela super strokovnjaka.

 

 

Vrednost ni nekaj abstraknega, temveč konkretna zadeva, ki se meri - s ceno (denarjem).

 

Vrednost je ponavadi tudi v materialu.

 

Vrednost dela delavca in strokovnjaka je lahko enaka samo, če jo meriš samo s časom (poskušaj jo meriti v konjskih silah pa bo rezultat že precej drugačen).

 

Jebiga, na tem svetu je denar tisti, ki meri vrednost, ne pa neke abstraktne kategorije.

 

 

(čas kumunizma in anarhije na žalost še ni prišel)

 

 

uživajte!

http://www.national-anthems.net/countries/flags/bk-flag.gif

[El Nino]

čisto pravi lucifer... heh, jaz mam podobno situacijo z dnarjem kot z ženskami..... bolj kot jih nemaram bolj se lepijo name.... denar seveda, mi dol visi zanj pa ga je ogromno, takoj ko ga bo zmanjkalo ga ne bo nikjer..... hehe,

[Tamburin]

Ne pravim, da se moraš počutiti dobro brez denarja.

 

Pravim, da ni dobro, da denar vpliva na tvoje (naše) počutje.

Če denar vpliva na tvoje počutje, potem si v začaranem krogu:

zaradi negativnega odnosa do denarja nikoli ne prideš do denarja na prijeten način,

Jaz vsekakor nimam negativnega odnosa do denarja. Jaz imam rad denar. Denar mi ljubezen vrača.

 

Imam ga dovolj - vedno več. Pa ne zapušča me...

Vidiš, Lucifer, ravno zato, ker nimaš negativnega odnosa do denarja, ga imaš dovolj!

 

Si kdaj poslušal človeka, ki nima nikoli dovolj denarja, kakšno mišljenje ima o denarju? Marsikdo obsoja bogate, ker je prepričan, da denarja ni dovolj za vse, in če ga ima nekdo veliko, ga mora imeti zato drugi manj. Zato tak človek raje ostane siromak in pošten kot pa bogat in hudoben, saj bi sebe zasovražil še bolj, če bi obogatel.

 

In še cel kup takih in podobnih miselnih vzorcev imamo ljudje glede denarja. Zato pravim, da naši miselni vzorci vplivajo na to, koliko denarja imamo in na kakšen način ga zaslužimo...

Mnogim so starši vcepli v glavo: "Naporno delo ti bo prineslo veliko denarja!" V resnici pa bogati ljudje najmanj delajo, oziroma delajo tisto, kar delajo z lahkoto, z veseljem...

[Pujsita]

Zanimivo debato ste užgali, ni kaj.

 

Etično služenje denarja, ja že to je zanimivo izhodišče, kaj je etično in kaj ni. Če se ustavim samo pri prodaji - kakšna marža bi bila etična, takšna, ki omogoča le bedno preživetje podjetja in bi nudila nižje cene potrošnikom, ki bi si lahko zato privoščili kaj več, ali malo višja marža, ki bi bolj nagrajevala delo zaposlenih in njihov trud ? Je etično nekomu prodati šampon s katerim naj bi imel bleščeče lase? Kot prvo jih nimaš, lahko pa nekdo ima vtis, da so bleščeči in je bolj samozavesten, takrat pa tudi 300 SIT ni visoka cena. Poklic zdravnika je npr. etičen, ker naj bi pomagal drugim ljudem. Mogoče nekdo na ta način celi svoje rane iz otroštva, pa v bistvu bolj pomaga sebi kot drugim, oz. mu pomoč drugim predstavlja samo navidezno prioriteto. Delo je večizmensko in zato lahko trpijo odnosi v družini, otroci, je to etično? Jaz se ne morem odločiti, kaj bi bilo etično in kaj ne, jaz sama delam tisto kar me veseli in tisto v čemer uživam in to je moje vodillo.

 

Denar je pa spet posebna zadeva. . Veliko jih v odvisnost od denarja postavlja svojo srečo, oz. imajo občutek da niso srečni, vkolikor pogrešajo materialne dobrine. Sreča izhaja iz nas samih in jaz sem živela v zelo različnih razmerah do sedaj, tudi v takih, ko sem morala delati 2 službi vsak dan, da sva se z možem preživela, vendar sem bila tudi v tistem obdobju srečna, da sem imela možnost tako naju preživeti, da sva se premaknila iz finančnega dna navzgor in prepričana sem, da bom za preživetje vedno zaslužila. Zdaj delava vsak v svoji službi in si kakšnih posebnih zadev ne moreva privoščiti, ampak jaz sem presrečna, da imam prosti čas zase, da lahko delam, kar me veseli - tega prej nisem mogla. Obetajo se nama finančno še boljši časi, a jih ne bi znala tako uživati, če ne bi poskusila dna. Za svojo srečo in občutek zadovoljstva rabim srečo v sebi, denar predstavlja samo okraske mojega življenja.

 

Poleg tega pa živim z gospo, ki ima samo 50.000 SIT pokojnine, pa je najsrečnejša oseba kar sem jih do zdaj spoznala

[pokowc]

...JAA, IN na koncu spoznaš,da je denar del tebe

[Pujsita]

Ja, vsekakor, v takem sistemu živimo in potrebuješ ga tudi če nisi materialist, neizogibno, vsaj nekaj.

 

Velika razlika je pa v tem, če je tvoja sreča odvisna od tega kaj poseduješ ali pa od česa drugega.

[Vojko]

Razsvetlite me prosim...kaj je za vas....etično služenje denarja...

Pustimo ob strani kriminal...in zaslužek iz takšnih dejanj...govorim o normalnih , vsakdanjih poklicih...

 

Astra

Vsako služenje denarja, kjer človek dela s prepričanjem, da dela dobro in prav, je etičen (vsaj zanj)!!

[El Nino]

Si kdaj poslušal človeka, ki nima nikoli dovolj denarja, kakšno mišljenje ima o denarju? Marsikdo obsoja bogate, ker je prepričan, da denarja ni dovolj za vse, in če ga ima nekdo veliko, ga mora imeti zato drugi manj. Zato tak človek raje ostane siromak in pošten kot pa bogat in hudoben, saj bi sebe zasovražil še bolj, če bi obogatel.

 

In še cel kup takih in podobnih miselnih vzorcev imamo ljudje glede denarja. Zato pravim, da naši miselni vzorci vplivajo na to, koliko denarja imamo in na kakšen način ga zaslužimo...

Mnogim so starši vcepli v glavo: "Naporno delo ti bo prineslo veliko denarja!" V resnici pa bogati ljudje najmanj delajo, oziroma delajo tisto, kar delajo z lahkoto, z veseljem...

 

Ti to si pa lepo povedal ja... folk ma takoj kakšne predsodke, ej, denar ti vrača ljubezen če ga ljubiš, in vrača sovraštvo če ga sovražiš, bogato obrodi če ga neguješ, in nežno prede ko ga poseduješ, ko ga pa zgubiš bolj težko živiš!

[Pujsita]

Kaj pa letošnja suša, je kaj vplivala na ta pridelek ?

[pokowc]

Nekje v cajtngu sm prebrau Nekaj, pa mi je dalo mislet...le kaj je mislil avtor z odprtjem teme

[aakhut]

 

 

me en drek briga....zdej......hehe

 

 

666 zlobijeu......tralalala....hopsa sa

[nimbus]

Dobro vprašanje...

Najprej bi bilo smotrno, da definiramo etično služenje denarja. To si predstavljam kot služenje denarja z dejavnostjo, ki je družbi koristna in jo potrebuje (ima tudi vso legalnost in legitimnost) po eni strani, po dru si pa kot posameznik prislužimo toliko finančnih sredstev, da lahko zadovoljujemo svoje potrebe do določene stopnje. O.K. s prvim delom stavka nimam nobenih problemov in se mi zdi čisto ok, v drugem delu stavka pa preidemo že na subjektivnost in na oceno, koliko dodane vrednosti smo mi pri svoji dejavnosti zaslužili ali "po domače " zaračunali. Ker s dejavnostjo zadovoljujemo najprej primarne potrebe, kot so hrana, dom, obleka itd., potem pa segamo čedalje proti vrhu (se stopnjuje do naj luksuza, naj razkošja) je tu vprašanje koliko tega mi je kot posamezniku še potrebno in če ni, kaj na s presežkom naredim. Lahko spustim cene ali pa presežek enostavno doniram.

Vendar kar sem hotel v bistvu povedati je, da je vprašanje bolje zastavljeno takole (ga bom razvil). Kupec in prodajalec lahko skleneta posel pri ceni, ki je določena v določenem inervalu. Npr. od 10 do 15 SIT imata kupec in prodajalec pri sklenitve posla (glede na proizvodnjo, tržne pogoje itd.) dobiček in sta zatorej zainteresirana za posel. A se morata cenkati, ker hoče vsaka stran čim več, a minimalni pogoj za nakup je 15 SIT oz. 10 SIT za prodajo. Po kakšni ceni steče posel je seveda odvisno od pogajalske pozicije, ampak vprašanje je kolikšen del je še etnično upravičen in družbeno sprejemnljiv? Ali naj vse dobi kupec ali prodajalec? To razmišljanje na posameznem primeru lahko posplošimo in razmišljamo na makro ravni, ko govorimo o pomoči državam tretjega sveta, dolžniški krizi osemdesetih let itd.? Vsi hočemo čim več. To je tržna logika. Ampak koliko tega čim veš si res zaslužiš in ti jih je tudi z etničnega vidika priznanih

Hmmmmm...

Vsaka slika ima svojega malarja

Etika je pa verjetno povprečje tega

pa-pa

[Tamburin]

Snoči sem gledala Polnočni klub na SLO1, kjer so razpravljali o denarju. Je mogoče kdo od vas gledal?

Med 4-imi gosti je bil tudi Marko Pogačnik, ki je kar nekaj zanimivih stvari povedal. Na vprašanje, če se mu zdijo cene pravične, je povedal, da niso pravične in dal za primer biološko pridelano hrano, ki je draga (zaradi načina pridelave) in industrijsko hrano, ki je cenejša... Vendar, če bi cena hrane vključevala tudi ceno posledic tega pridelovanja (onesnaževanje okolja z industrijsko pridelavo ter bolezni, ki jih povzroča tako pridelana hrana... ), bi bila industrijska hrana veliko dražja od biološke.

Seveda za odpravljanje posledic onesnaževanja in za zdravljenje bolezni plačujemo davke in prispevke... Torej bi morali biti tisti, ki kupujejo drago biološko hrano, oproščeni tega plačevanja, saj njihova hrana ne onesnažuje okolja in ne povzroča bolezni!

 

Pa še cel kup takih zanimivih primerov okrog denarja je bilo... V bistvu sem začutila, kako smo res ujeti v ta denarni sistem, ki sploh ni pravičen in ni etičen... A se zavedate, da z vsakim nakupom ali plačilom položnice plačate tudi obresti, od katerih živi 10% ljudi. Torej ta sistem je ugoden le za 10% ljudi - podpiramo pa ga ostalih 90%! Iz tega sledi, da je tudi kupovanje neetično... :o|o: