Boljsi svet

[Marsa]

Veliko govorimo, pa manj naredimo...

 

Kaj naredite sami za boljši svet?

Kaj je vaš doprinos k boljšemu jutri?

[afrodita]

Po svojih najboljših močeh se trudim držati že vsem dobro poznanega načela:

Ne stori drugemu tega, česar nočeš, da drugi storijo tebi.

[jeli]

TAKO MAJHEN DELČEK SEM V TEM SVETU,

A KO SE ZJUTRAJ ZBUDIM, UGOTOVIM,

DA SEM S TISTIM SVOJIM JAZOM OSEBA,

KI JI PRIPADA PROSTOR POD SONCEM,

KI JI JE DANO, DA SE IZKAŽE,

DA ŽIVI VREDNO IN BOGATO ŽIVLJENJE.

 

NE IZIDE SE ZMERAJ, POJAVIJO SE TUDI STRAN POTI

IN TEŽAVE,

A ČE ČUTIŠ POZITIVNO, ČE SONCE SIJE V SRCU, LAHKO DOSTI PRISPEVAŠ K TEMU,DA BO SVET BOLJŠI, LEPŠI .....

ČE PA TEMNI OBLAKI OBLEGAJO TVOJO DUŠO IN NE ZNAŠ POISKATI SVETLOSTI,

BO SVET TAK KOT JE, KRUT, NEIZPROSEN,

IN NE BOŠ IMEL PRILOŽNOSTI, KI TI JE DANA, DA GA POLEPŠAŠ IN KARKOLI SPREMENIŠ -

V VSEJ SVOJI MAJHNOSTI JE VSAK LAHKO KROJAČ NEKE USODE, NEKEGA PROCESA, LJUBEZNI MOGOČE, NEČESA KAR SE IZKAŽE ZA VELIKO IN VREDNO ... IN S TEM BOLJŠE!

[božo]

Deliti z drugimi svojo ranljivost, povedati jim o svojih strahovih in slabih straneh,priznati svojo negotovost in reči » AU« ko me zaboli, pustiti solzam, da tečejo skozi mojo zaščitno masko,prepričati se, da je moje sporazumevanje z ljudmi dejanje ljubezni, zahvaliti se jim da so me poslušali in se mi zaupali, zares poslušati z glavo in srcem in z mislijo in vprašati se: KAKO JE BITI TI ?

 

božo

[free]

da sem drugi dan manj zaspan in lahko delam,

da sem potem zaspan in da grem lahko spat, da bom

drugi dan delav in ne bom zaspan.

[pokowc]

DELAJ KARKOLI HOČEŠ tako, da ne bo nobady na škodi .

 

pokowc

[mina]

dati ljudem brez zadržkov najboljše v sebi in znati sprejeti, kar so nam pripravljeni podariti. boljši svet je v nas samih.

 

mina

[daisy]

-skušam sprejeti ljudi takšne kot so, brez sodbe

-vedno v vsaki stvari poiščem pozitivno sporočilo

-ne krivim drugih za stvari, ki se dogajajo meni

-ne vpletam se v druge, če pa me prosijo za pomoč, jim z vsem srcem po svoji moči pomagam

- skušam širiti idejo o strpnosti, razumevanju med ljudmi

 

Če smo kot mali sončki , sijemo in sevamo okrog sebe toploto, pozitivno energijo, začne okoli nas rasti, kaliti, se prebujati, grejemo ostale in tudi ti se počasi, počasi, spreminjajo v sončke..

[Anatha]

Kaj jaz pocenjam za boljsi jutri:

 

-pobiram papircke v parku in v naravi, ceprav ni moje opravilo, in jih vrzem v kos

-hroscem, ki so zasli na plocnik ali cesto, pomagam na varno

-hrosce in pajke, ki jih najdem v stanovanju, spostljivo odnesem ven

-med umivanjem zob zaprem vodo

-kolikor je mozno, recikliram

-kupujem raje steklenice kot plastenke

-v trgovini ne vzamem plasticnih vreck, stvari zlozim v nahrbtnik ali torbo

-podpiram Greenpeace

-pogovarjam se z drevesi

-prisluhnem pogovoru ptic

-objamem prijatelje in toplo stisnem roko znancem, mimoidoce gledam v oci in se jim nasmehnem

-ohranjam svojo individualnost

-zdravim svoje rane in jih izbranim ljudem tudi pokazem

 

Mislim, da ko govorimo o tem, kaj kdo pocne za boljsi svet, je prav tako kot notranja odprtost, pozitiven in zdravilen pristop, pomemben tudi fizicen prispevek. Ceprav dosti ljudi fizicno prispeva k boljsemu jutri, nihce o tem ne govori. Ponavadi se ljudje sele potem pravzaprav spomnijo na ta nacin prispevanja. "Ah ja, saj to tudi jaz pocenjam!" Duhovnost je se vedno premalo vkljucena v nase vsakdanje materialno zivljenje. Vidimo jo loceno od vsega materialnega. Ko govorimo o ljubezni do Zemlje in o njenem trpljenju, je to za nas precej abstraktno, Zemljo jemljemo izkljucno kot planet. Poskusite iti nekoc ven, bosi stojte na zemlji in zacutite njeno bolecino. Osupnila vas bo.

 

Ljudje tudi dostikrat mislimo, ces, saj nima smisla, ce poberem en papircek, ko jih pa lezi sto na tleh. Poleg tega pa tako pridejo cistilci in to opravijo. Pozabljamo, da ce bi sto ljudi vsak pobral en tak nepomemben papircek, bi bilo naenkrat vse cisto. Pri tem sploh ni pomembno, ali je res se sto ljudi z nami in nam pomagajo in ali obstajajo ljudje, ki to pocnejo za placilo, pomembno je, da mi opravimo svoj del (velja za vse drobne stvari, ob katerih zalostno skomignemo z rameni, ces, en sam ne more nicesar spremeniti). Gre za samo dejanje ciscenja, za skrb za nase okolje, zavedanje problemov in ustrezno ravnanje. Na ta nacin spreminjamo svet.

[pokowc]

anatha si lahko boljša še kje_

 

pokowc

[pokowc]

ko rabim še delček popolne sreče grem ven in pozdravljam ljudi .

to me osrečuje in me dopolni, da sem to kar sem .

 

pokowc

[Marsa]

Anatha - všeč mi je tvoj odgovor (in tudi kaj takega sem nekako morda imela v mislih, ko sem to spraševala in morda res ne bila dovolj konkretna, seveda pa ne morem sugerirati, kako si kdo predstavlja in kako seveda dejansko izvaja takšno poslanstvo v svojem svetu, skladno z drugimi).

In res je - tudi sama sem bolj zahtevna in lepo misliti se mi še zdaleč ne zdi dovolj, čeprav pa je res, da je to že zelo veliko in zelo dober začetek in pravi pristop.

 

Sploh pa so mi všeč tvoji posti, tvoj način razmišljanja.

Fino, da si se (tudi aktivno) pridružila Forumu.

[Anatha]

hvala... Mi je v uzitek debatirati (vcasih me kar zanese in bi popisala celo stran). Bom kar vrnila komplimente, tudi meni so vsec tvoji posti in pristop.

 

Anatha

[Marsa]

Naj te zanese!!!

[PATRICIA]

IF YOU WANT TO MAKE A WORLD A BETTER PLACE, TAKE A LOOK AT YOUR SELF AND MAKE A CHANGE;

 

Patricia

 

 

p.s.

Pohvala tudi od mene ogromno se učim in uživam ob branju vaših postov;

 

(Samo moje delo malo trpi)

 

PETRA PATRICIA

[Marsa]

Da se malo navežem nazaj na temo... Gledam po postih in ugotavljam, da sama pravzaprav sploh nisem nič odgovorila...

 

Zakaj sem postavila točno tako vprašanje?

"Kaj naredimo sami za boljši jutri?"

... Nekoč sva z Mitjo resno razpravljala, če ima sploh še kakršenkoli smisel še naprej furati Koledarček (Lunin koledarček, knjižica, po kateri je nastal Lunin net), kajti ne samo, da nisva nič zaslužila, sva morala tudi ogromno vlagati (ob tem, da sva do pred pol leta bila podnajemnika in sva v desetih letih na tak način zmetala stran okrog 70000 dem, kar je že za skromno stanovanjce ali vsaj prostor, nekaj...) in prekleto garati... Ko je tako ob prispelih Koledarčkih kdo navdušeno vprašal: Ali so že Koledarčki? je to pomenilo, da so v kleti zloženi posebej vložki in posebej platnice. To je treba najprej prinesti gor, vstaviti v platnice, nalepiti nalepke, zložiti v škatle, in jih lastnoročno znositi okoli - sva dva, zato je to težko in zamudno).... Potem ti ostajajo na kupih, vsakič, ko smo se selili, sva še to vlačila s sabo, da pa bova ravnala čimbolj ekološko, si zato nisva omislila plastičnih platnic, ki so precej cenejše in uporabne.

Ko sva tako spet enkrat doživljala "krizico" v zvezi s tem, razglabljala, ali se nama sploh še da - kajti že nekaj časa sva ga izdajala pravzaprav iz nekakšne "dolžnosti" do teh, ki ga uporabljajo... vendar tem sva ga itak podarila... In sva torej sama garala, vlagala denar (ki sva ga morala zaslužiti drugje) in svoj čas in energijo, zato da lahko potem to podariva? Ali sva torej vesoljna bebčka???

In enkrat impulzivno, v trenutku, vprašam Mitjo: Mitja, vendar - zakaj potem sploh delava to? In Mitja v trenutku, brez da bi pomišljal, pravi: To je najin doprinos k boljšemu jutri.

Tako je nastalo to vprašanje.

Poleg tega sva Koledarček razširila še na splet - filozofija in odnos pa je isti, kot predtem s Koledarčkom.

Torej - sva "pepčka", vendar smo vsi zadovoljni.

 

Poleg tega pa počnem še:

...

Enkrat sem rešila goloba pred svojo mačko.

Enkrat pa sem rešila nekakšno škorkovko pred vranami, ki so jo kljuvale pri živem telesu - vpile so škorke na pomoč, vrane pa so privihrale in so s togim, dokončnim gibom glave tolkle s kljunom po njej - razgnala sem vrane, prišla k prestrašeni ptici, hotelo ji je raznesti srce od strahu, tudi sama pa sem trepetala, ker sem hotela biti čimbolj nežna... Položila sem jo globoko v veje grmovja, da vrane niso mogle do nje.

 

Enkrat smo čistili Savo več dni.

Enkrat sva s sinom pobrala vso steklenino in papirčke v vsem parku.

Steklo nosim v "steklo", papir pa v "papir".

Med umivanjem zob in las (ko po nepotrebnem vmes teče voda) zaprem vodo.

Posode, kot je kavne skodelice ipd, včasih samo umijem z vodo in ne z detergentom.

Oprane in zložene in lepe (ne ustreza mi barva, material ipd) obleke odnesem (zdaj) košarjem (včasih pa sem bosanskim beguncem ali za Rdeči križ).

Kupim koledar od gasilcev (čeprav ga potem zložim in pospravim ali se kam izgubi).

Na tržnici, ko že kupim skoraj vse, nekaj vedno kupim še od kakšne starejše gospe, ki sključeno sameva z majhnim kupčkom s svojim potom pridelane zelenjave.

Vedno skušam biti čimbolj pravična.

Ko grem iz banke z novimi stotolarskimi bankovci in srečam klošarje, ne pobrskam po starem, zmečkanem, ampak mu dam svež, nov, dišeč bankovec.

 

Večkrat pa se nekako "znajdem" nekomu v pomoč; zelo velikokrat slepim...

 

... enkrat me je pičilo, in sem namesto na Bavarskem dvoru, ki je bil takrat moja postaja, šla dol, tako sem se odločila v trenutku, pri Nami. Naenkrat zagledam v množici ljudi, kako si mlad fant, slep, z belo palico previdno tipa pot... Zagledam, da se bo zaletel v drog na postaji!!! Poletim k njemu, prepozno (bila sem predaleč)! Z vso močjo se udari z glavo v drog, da je zadonelo. Deževalo je. Ljudje so stali okrog in so ga samo gledali. Vtem sem že priletela do njega in ga trdno zagrabila za roko - da ne bo tako sam in odtujen, kajti v hipu sem v želodcu in srcu začutila njegovo stisko, samoto in bolečino... Videlo se mu je, da ni vajen te vloge, zbegano se je prestopal, videti je bil povsem nemočen... Počakala sem z njim na avtobus, ki ga je čakal, in ga potem prepustila v roke drugi prijazni gospe, ki se je pojavila. Ko sem odšla, me je v grlu zagrabila takšna stiska, da sem na vso moč jokala, ko sem šla skozi park (do tam sem zadrževala solze) in ko so me redki mimoidoči videli, so si morda mislili - uboga, kakšne travme imam in bogve kaj mi je.

Jaz pa sem z vsem srcem sočustvovala z mladim slepim fantom, katerega bolečina se me je tako neposredno dotaknila.

[MIKE]

Za boljši svet?

 

Ja marsikaj:

 

Delam zraven na tem projektu:

http:www.svetduhovnosti.org/pozitivke

 

Začel z akcijami dobrodelnosti:

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?b...;num=1021566964

 

Če se še kdo od vas resnično želi priključit, k vstopu v boljši svet, vabljen:

 

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl

[TAYRA17]

Anatha, lepo si napisala! Se strinjam s teboj! Vsak bi naredil nekaj dobrega, pa bi se svet spremenil na boljše. Marsa, ko sem brala kako si pomagala fantu, sem dobila kurjo polt:). Popolnoma sočustvujem s teboj, pa tudi s fantom. Sem le tako občutljiva za nesrečo, žalost...drugih, da včasih mene bolj prizadene kot nesrečnika.Tud mravlje ne pohodim, naj ima tudi ona svoje življenje, ali pa žužki...

 

Danes mi pa misli tako tečejo skoz možgane da povsod kakšen post pustim. Me bote mel že dost, k me je povsod velik.

 

M*

[Marsa]

Tayra - ti kar s polno paro - tako je prav, da post pustiš - če imaš kaj za povedati, pripomniti...

 

Ja, a ne.... močno sočustvovanje... (imaš Luno v Ribah, kot jaz)...

pa to ni bil edini kontakt s slepo osebo, vendar je zame bil najbolj pretresljiv v nekem smislu in ga nikoli ne bom pozabila - ne tega slepega, osamljenega fanta, tako zgubljenega tam v množici, ne moje reakcije, ki me je pravzaprav tudi mene nekako presenetila...

 

Morda premalo razumemo drug drugega...

[vanja]

Jaz pa včasih enostavno sebi polepšam dan in se ne sekiram kaj si drugi mislijo o tem.

Egoist ?? Mogoče !!

 

LP !! Vanja !!

[teja]

vanja, nisi egoist. S tem, ko si ti zadovoljna in srečna, oddajaš pozitivno energijo, ki jo tudi drugi začutijo in s tem ne pomagaš le sebi.

[Marsa]

Vsakdo naredi, doda toliko, kolikor lahko - kolikor on sam zmore - nihče ne more narediti več kot zmore. Vsakdo postopa po svojih močeh.

Sebi polepšati dan je včasih zelo veliko - marsikdo tega ne zmore, ne zna.

In na nek način se strinjam - če bi vsak le sebi privoščil lep in prijeten dan - bi bilo več zadovoljnih ljudi in s tem svet lepši in prijaznejši...

Potem pa so tu zato včasih posamezniki, skupine..., ki naredijo več, (pač - kolikor zmorejo) - pa se dviga povprečje...

[pokowc]

naredim takoj, ko je treba narediti; pristanem v bodrenju, akciji in pogonu za premikanje , če se ne vidi, sliši ali šteka´ .

Nekdo mora Brcati naprej

 

pokowc

[Marsa]

Všeč mi je - biti koristna.

Plemenitost? Sploh ne - prej egoizem.

Tako hranim svojo dušo. ...

[Marsa]

No - kaj naredimo??