Skoči na vsebino

Feelings


soncnica

Recommended Posts

  • 4 weeks later...
  • 2 weeks later...

Evo, dons odlagam v tole crno luknjo vse strahove, breme, pricakovanja, traume in psihicne bolecine miljonkrat prezvecene obcutke negotovosti, strahu in samote, ki sem jih prezivljal zaradi NJE... Zelim ji veliko srece in ljubezni, zase pa da bi koncno nasel notranji mir, harmonijo in zadovoljstvo - ostalo itak pride prej ali slej.....

 

....and off we go....

I will not fear the perils of the tempest nor the evil sorceries used against me. For today all doors have been opened unto me no mater how they have been closed...
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Vedno se najde kdo ki se vpraša to vprašanje, ne bom odpiral nove teme, ampak bom napisal kar tukaj... Zakaj jaz, zakaj sem tako pameten da ko rešim vse probleme izumim nekaj novih ki so tako neverjetno težki da me boli glava ko sam pomislim kako bi se jih dalo rešit, in utrnejo solze ko vem da če jih ne rešim ne morem naprej, kako naj si zaupam da za največjo oviro ki sem si jo postavil če jeo sploh preplezam ne bo nova še višja, to ne more iti večno, someday se bom na temu plezanju ponesrečil in ne bom mogel več naprej, in bojim se da je to zdaj, ovira ki je ne moerm premagat. zato jo posvečam tejle lepi črni luknji ta občutek nemoči naj ostane za večno tu, morda tudi dejstvo da naj že enkrat začnem mislit z glavo ne s srcem....
:D Rad bi se z vami družil tudi v živo, povejte mi če se kdaj mudite v moji okolici LJ, Moste.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Hm... Vzemi vso to tvoje plezanje kot dragoceno izkusnjo. Vprasaj se, kaj si se ob tem naucil in zakaj se vrtis v krogu. Ce si tega vprasanja ne bos razjasnil, se bos spet znasel pred goro na katero bos plezal. Ne obupaj!! Odloci se, znebi se vseh dvomov in nikakor ti spodleteti, nikakor neglede na visino ovire. Volja dela cudeze, verjemi.
I will not fear the perils of the tempest nor the evil sorceries used against me. For today all doors have been opened unto me no mater how they have been closed...
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Vedno se najde kdo ki se vpraša to vprašanje, ne bom odpiral nove teme, ampak bom napisal kar tukaj... Zakaj jaz, zakaj sem tako pameten da ko rešim vse probleme izumim nekaj novih ki so tako neverjetno težki da me boli glava ko sam pomislim kako bi se jih dalo rešit, in utrnejo solze ko vem da če jih ne rešim ne morem naprej, kako naj si zaupam da za največjo oviro ki sem si jo postavil če jeo sploh preplezam ne bo nova še višja, to ne more iti večno, someday se bom na temu plezanju ponesrečil in ne bom mogel več naprej, in bojim se da je to zdaj, ovira ki je ne moerm premagat. zato jo posvečam tejle lepi črni luknji ta občutek nemoči naj ostane za večno tu, morda tudi dejstvo da naj že enkrat začnem mislit z glavo ne s srcem....

Glej to s športnega vidika, večkrat plezaš, večjo kondicijo imaš in višje vrhove z lahkoto premaguješ. x:)x :palec:

Ni porazenec kdor je porazen, porazenec je kdor se po porazu ne pobere.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...


  • Včlani se

    Postani član LN Foruma in se pridruži naši skupnosti.

  • Zadnji obiskovalci

    • Noben član si ne ogleduje te strani.
×
×
  • Objavi novo...