Pot k Bogu

[božo]

Mnoga pota vodijo k Bogu- ena

Pelje čez gore!

Je res da se danes človek ne more

Povzpeti k Bogu v doživljanju narave?

 

Je res, da smo se z našo

Tehnološko- izkoriščevalsko

Miselnostjo toliko odtujili naravi, da je

Vsaka romantika in vsako poglobljeno doživljanje

Neskončnega v naravi odveč?

 

Kaj doživljajo ljudje sredi gorskega ledenika in na plezalnih previsih

 

Morda nam njihove izpovedi povedo

Popolnoma nekaj drugega, kot nam

Govore razni teoretiki »napredka« in civilizacije.

 

 

božo

[pokowc]

pot k Bogu, pot k Sebi.

 

 

 

pokowc

[teja]

tudi jaz mislim, da ima "boga" vsak v sebi.

[Marsa]

Saj. To je bistvo vsega.

 

Kot majhna sem si predstavljala boga (nisem bila verna, v klasičnem smislu, seveda) kot nekakšno energetsko "matico"...

Vsi smo priklopljeni nekako, če hočemo.

Torej - edino, kar moramo storiti, je, da se priklopimo.

Vsi del celote, vsak s svojim namenom, vsi povezani, en del odmre, takoj se rodi nov organizem... Vse skupaj v harmoniji in medsebojni povezanosti, vse diha in živi.

To je pač ta Bog v nas. Ko smo eno z vsem - z vesoljem, z naravo v najbolj splošnem smislu - "priklopljeni" na svet.

 

Marsa

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

"Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso

[teja]

Tudi jaz nisem verna v klasičnem smislu. Mislim celo, da tisti, ki hodijo v cerkev (ne vsi) ne verjamejo v isto kot mi. Mislijo, da je nekdo nekje, ki jim mora pomagati, ker molijo in verjamejo, ne vejo pa da je bistvo v njih.

[barbarab]

Draga Tea in Bozo res je veliko nas kristjanov, ki hodimo v cerkev in je nasa pot k Bogu zagotovo prekinjena.Toda cerkev uci kako naj se Bogu zblizamo in vzpostavimo stik z njim.Edino pomanjkljive so pri tem izkusnje. Tudi jaz sem hodila v cerkev.Pa ne zato, ker sem imela stik z Bogom ampak iz tradicije, ker so me starsi tako tudi vzgojili.10 let sem prekinila te odnose, ker nisem nasla poti.Na sreco sem bila v tako hudih stiskah, da sem zacela izkati bistvo v sebi.Imela pa sem tudi prijatelja, ki mi je pokazal to pot.Pot k sebi in pot to vsemogocnega Boga.Preprosto sem zacela zaupati vanj in vse moje stiske in tezave zaupala samo njemu.Sedaj sem v sebi popolnoma mirna saj vem, da je Bog z mano.

Tako sem ponovno zacela hoditi v cerkev in vse dozivljam popolnoma drugace kot pred 10. leti.Hvala Bogu,da sem prisla do teh spoznanj in hvala Bogu, da pridejo tudi tisti, ki niso kristjani, do tega. Bog ima vse rad in vsi smo del njegove ljubezni- bozje podobe.

 

Barbara Baruca

[andrej]

Različne so poti k Bogu. Sem že hotel malo pokritizirati krščanstvo oz. cerkev pa bom raje povedal moje izkušnje.

 

Tudi jaz sem bil vzgajan religiozno, vendar se mi zdi da bolj zaradi oz. iz tradicije kot same vere. Vendar že od kar pomnim nisem verjel v Boga in krščanske nauke. Tako, da sem takoj ko sem zmogel, prekinil s krščanstvom. Potem pa sem po svoji poti prišel do Boga. Sedaj spoznavam veliko resnic v nauku krščanske vere, vendar še vedno izven institucije cerkve. Mislim, da nikoli ne bom zopet hodil redno k maši in podobno, saj sem našel svojo pot. Je pa krščanstvo sigurno ena od teh poti in spoštujem tiste ki so jo našli po tej poti. Tudi jaz sem poskusil ponovno hoditi v cerkev vendar me kljub temu, da sem spoznal mnogo resnic, ki jih povejo med samo mašo, niso prepričali, še vedno vidim preveč balasta, ki se je skozi stoletja nabral v vseh teh obredih, enostavno ne morem preko tega.

 

andrej

[alena]

Tudi jaz verjamem, da je pot k Bogu pot k sebi.

In ne k enemu staremu stricu z brado, ki te bo nagradil ali kaznoval... To me je vedno najbolj motilo pri kristjanih, drugace nimam nic proti "drugacnim" ljudem. Sem pa pred kratkim prebrala nekaj zelo izvirnega, kar se nikoli prej nisem slisala, kar moram deliti z vami, nekdo je rekel na temo:

...bolje, da verjamem v Boga, ker ce je, mi bo to koristilo, ce ga pa ni, pa je itak vseeno. NAROBE! Ker Bog - dober in pravicen, seveda - bo raje nagradil tiste, ki niso verovali, pa so vseeno delali dobro, kot tiste, ki so verjeli vanj samo zaradi koristi...

[andrej]

Da me ne bi kdo narobe razumel. Spoštujem vse ki verujejo v Boga skozi krščansko vero in še toliko bolj vse tiste, ki res iskreno verujejo in ne zgolj zaradi tradicije ali celo strahu pred bogom.

 

andrej

[Volk K.L.]

Vsak posameznik in vsako bitje nosi Boga v sebi.

 

KL

[Alan_New]

Seveda so poti in to zelo različne do istega cilja.

 

To, da je vsakdo Bog, je zgolj zavajujoče mentalno prepričanje (in prej škodi kot koristi), dokler ni realizirano v bitju. Pot do Boga je pot do te realizacije.

[Prabha]

Seveda so poti in to zelo različne do istega cilja.

 

To, da je vsakdo Bog, je zgolj zavajujoče mentalno prepričanje (in prej škodi kot koristi), dokler ni realizirano v bitju. Pot do Boga je pot do te realizacije.

 

Beseda Bog je že tako hudo zlorabljena. V imenu Boga ljudje ubijajo,se sovražijo,izkoriščajo nadmoč,kujejo nova pravila, zakone,zlorabljajo položaje,.....

[nosorog]

Možno je tud, da vodi pot do Boga skozi batine. Enkrat mi je en reku, da me bo tok razbou, da bom videl svojga Boga. Še dns mi ni jasno, a je bil vizionar, al sam nasilnež.

 

lalala

[aakhut]

 

sej jezus je tut shel skoz pekel v nebesa

 

zlomk...tralala

[Prabha]

 

sej jezus je tut shel skoz pekel v nebesa

 

zlomk...tralala

Sej...se spovnem ko sem hodila k verouku in sem ta križ razumela kot vhod v trpljenje in nikoli nisem mogla razumet kot otrok, zakaj je Kristus še VEDNO na križu? Zdaj štekam, ker sem odrasla, zrela, samo otroške oči drugače zaznavajo te simbole.Škoda, ker se vtisne v podzavest in to je težko izkoreninit.Vera je res problem lahko.

 

Križ=trpljenje=pekel=Kristus?

[mici59]

Sej...se spovnem ko sem hodila k verouku in sem ta križ razumela kot vhod v trpljenje in nikoli nisem mogla razumet kot otrok, zakaj je Kristus še VEDNO na križu? Zdaj štekam, ker sem odrasla, zrela, samo otroške oči drugače zaznavajo te simbole.Škoda, ker se vtisne v podzavest in to je težko izkoreninit.Vera je res problem lahko.

 

Križ=trpljenje=pekel=Kristus?

to velja za katolike,če,,,

[unis]

Beseda Bog je že tako hudo zlorabljena. V imenu Boga ljudje ubijajo,se sovražijo,izkoriščajo nadmoč,kujejo nova pravila, zakone,zlorabljajo položaje,.....

 

draga moja, besede so zlorabljene.Vse.Zakaj imaš obrede, zakaj moraš ob 2 zjutro in pred kosilom pa pred večerjo in se usrat, zmolit nekej v obliki tistega, ki baje pomaga mantra al kristus al nekej tm..???

 

z besedami sporazumevamo svoje misli, z besedami kontroliramo misli.Z obrazci pravilnega vedenja kontrolirajo življenje.

Pa tudi v imenu pravice, sveta, morale in še drugih besed, ki smo si sami krivi, da jim pustimo takšen "plemenit" pomen.

 

svoboda narodu!

[mici59]

draga moja, besede so zlorabljene.Vse.Zakaj imaš obrede, zakaj moraš ob 2 zjutro in pred kosilom pa pred večerjo in se usrat, zmolit nekej v obliki tistega, ki baje pomaga mantra al kristus al nekej tm..???

 

z besedami sporazumevamo svoje misli, z besedami kontroliramo misli.Z obrazci pravilnega vedenja kontrolirajo življenje.

Pa tudi v imenu pravice, sveta, morale in še drugih besed, ki smo si sami krivi, da jim pustimo takšen "plemenit" pomen.

 

svoboda narodu!

smrt fašizmu

[unis]

Vprašanje o smislu se vleče tja daleč v zgodovino.V resnici sega samo do najstarejših zapisov.(Kolikor je nam znano)

Par tisoč let preden so enga tipa na križ nabili.

Pred in po, ludnica.

[Janardan]

Pot k Bogu?

 

kje je Bog? to se je treba najprej vprašat, če se že sprašujemo o poti. ja res je, Bog je v nas samih, vendar Bog je tudi drugje.

 

vsekakor se je treba navznotr obrnit, če želimo iti po poti k Bogu. zakaj navznotr? zato da se najprej spoznaš, šele potem boš lahko vedel kdo si in od koga si! to je začetek poti... samorealizacija.

 

Pot do Boga je ena, saj je tudi Bog samo eden. zdaj je samo odvisno od nas samih, kaj želimo imeti od Boga.je torej poti do Boga neskončno?

 

če ga želimo imeti za nekaj brezosebnega, potem bo pot do Njega drugačna, kot bi bila, če ga želimo spoznati kot osebo. v končnem smislu je pot ena, zato ker traja nešteto naših življenj. tudi če sem trenutno pasiven, je to del te poti.

 

Bog prežema ves materialni in duhovni svet, tako da je praktično povsod. kje ga zdaj sam želim imeti? kje ga želim

spoznati? kaj želim od samega sebe....

 

meni je všeč poved: Bog je povsod, vendar je hkrati tudi zunaj vsega.

 

kje je zdaj zunaj vsega? slišal sem že o tem, vendar mi to še danes ostaja skrito... in mi bo ostalo še kar nekaj časa, .... nažalost in očitno si to še ne želim iz sredine svojega srca.

 

sem mnenja, da pogled seže tako daleč in globoko, kolikor imaš duhovnih realizacij. duhovne realizacije ti prinesejo duhovno znanje. duhovno znanje ti prinese duhovne realizacije. pot sčasoma postaja vedno bolj kristalno jasna....

 

če je megla gosta, potem pot težko vidiš,... tako je tudi, ko je tema. potrebuješ nekoga, ki vidi.... tema in megla je samo iluzija. teme in megle v resnici sploh ni in to eni zelo dobro vedo, saj niso pod tem vplivom.

 

jaz zaupam samo takim osebam, vedno znova sem presenečen, ko se nahajam v njihovi družbi.

 

hvala Bogu za take osebe in hvala Bogu, da je tako milosten.... sreča je, da so tudi te osebe tako milostne.

 

hvala za vso milost.

[Prabha]

Vprašanje o smislu se vleče tja daleč v zgodovino.V resnici sega samo do najstarejših zapisov.(Kolikor je nam znano)

Par tisoč let preden so enga tipa na križ nabili.

Pred in po, ludnica.

Niso samo njega dali križat, velik drugih tudi!

[mici59]

Pišeš, da je pot do boga samo ena, ker je tudi bog samo eden. V naslednjem odstavku pa dodajaš, da je bog praktično povsod. Kam torej pelje ta pot ? In od kod ? Če je bog povsod, potem ni potrebno it nikamor, da prideš do njega. Poti ni..

kot da bi jaz hotela sodit hokej

[Janardan]

Pišeš, da je pot do boga samo ena, ker je tudi bog samo eden. V naslednjem odstavku pa dodajaš, da je bog praktično povsod. Kam torej pelje ta pot ? In od kod ? Če je bog povsod, potem ni potrebno it nikamor, da prideš do njega. Poti ni..

 

res je. Bog nam je dal svobodno voljo in zato lahko tudi špekuliramo o Njemu, lahko ga pa tudi zares spoznamo, odvisno je, kaj sami želimo od samega sebe.

 

pot je, je bila in vedno bo, tako kot Bog sam.... če je Bog večen, sem tudi sam večen.... pot je tudi večna oz. bo vedno obstajala.

[unis]

pot k bogu. Pot k sreči, veselju, kajne?

Bog nam je dal svobodno odločitev.Zato je toliko različnih idej, kako nazaj.

Ampak, vedno je tu ampak, ki nam pove, da je pot v "resnici" samo ena sama.Resnica.

Kaj je resnica in kaj je Bog?Bog je vse, mi smo del boga, mi smo vse in hkrati nismo bog.

Smo naša interpretacija resnice?Nam na obrazu piše, zakaj smo tukaj?

In kje piše, kako nazaj? Kako naj se človek izkoplje iz bolečine in stopi na pot pravičnega, srečnega življenja?

Ampak, poti ni, poti nikoli ni bilo. Je samo naša dolga pot blodenj, dokler ne stopimo na "pravo" stran.

Sem se rodil z namenom?Kaj je moja naloga?Kako naj vem?Na koga naj se obrnem?Kdo mi bo pomagal?

Kako se najde in obdrži srečo? Zakaj želimo biti srečni?Ni to nekaj, kar se sploh ne bi smeli spraševati, saj je jasno vsakomur, da si želi lepega, mirnega, veselega in srečnega življenja?

Poglej naokoli sonček, kaj vse smo storili, da bi poiskali tisto, kar še vedno iščemo in nam zatrjujejo, da nismo izgubili.

Se vrtimo v krogu?

Kaj pa kvadrat?Poglej nazaj, poglej daleč nazaj, zakaj se ti je danes jutri zgodil.

Vidiš vprašanje, na katerega si še nisi odgovoril?

Zakaj iščeš boga?

Te tako boli? Išči naprej.

Pot brez smisla je bolečina.

Je bog smisel? Da.

Bravo.Daleč si prišel, ampak jaz sem korak pred tabo. Jaz vem, kaj je prav in narobe.

 

Ne, ne veš.

Da, pa vem.

No ok, bodi priden še naprej.Bom, hvala.

[Alan_New]

Kam pa smo odšli ? In kam sploh gremo ? Odgovor je nikamor, zato ni poti..

Od sebe smo odšli in pot je nazaj k sebi. To je pot, ki je hkrati pot k Bogu.

 

Kaj pa če je zavajujoče mentalno prepričanje to, da vsakdo ni bog ? In nam ravno to škodi, namesto da bi koristilo ?

Saj nisem napisal, da pa moramo zdaj biti prepričani, da nismo Bog. A vseeno je to prepričanje manj škodljivo od prepričanja, da je nekdo Bog, a nima tega stanja bitja (prosvetljenega, meditativnega) dejansko realiziranega.