Navezanost

[Mihela]

To niso le moja prepričanja Lia, to so moja dosedanja doživetja, pa mi ni z rožicami poslano.

Ne vem kaj me čaka v prihodnosti, toda če ohranim samo notranjo naravnanost , ki je usmerjena k odpiranju in preseganju, rasti, potem bom zmogla.

[Mihela]

<{POST_SNAPBACK}> Mihela, sej, sej...

 

..tvoje misli uporabim, da se malo pomenim s seboj....

 

...pač ne morem priti v tvoj svet lahko se mu samo malo približam ali malo oddaljim....

 

...optimizem, da lahko na vse vplivam s svojo notranjo naravnanostjo me je pa že minil   v fundamentu ti prikimavam, hkrati pa opozarjam na tisoč pasti, ki prežijo za vsako opravljeno nalogo...pride nov izziv in po navadi je vsak naslednji trši oreh od prejšnjega...

 

..in ravno ko pri sebi misliš, da si razpucal z navezanostjo, ponavadi dobiš s kijem po glav no vsaj meni po navadi prime sam hujši udarec, tistih nežnih valov več ne zaznavam

 

 

Čist mogoče. Drzno je tako javno reči, da nisi navezan, res se mi večkrat zgodi, da mi potem življenje naredi test, a je to kar govoriš res in padem v dogodke, kjer je potrebno stati za svojimi besedami.

Mislim, da gre bolj za to, da smo si drugačni, nekateri bolj rabimo nekaj, drugi nekaj drugega v osnovi in tako eni kot drugi smo OK.

Meni pri tem pomaga astrologija, jaz imam res poudarjeno zračno znamenje, kako naj se navežem, edini kotni planet je Jupiter, povej mi s čim naj se navežem. No Pluton je močan in včasih lahko padem v te igre, vednar se ne obnesejo, pa tudi ne gre za navezanost, ampak bolj oblastnost.

Če pa ima človek poudarjeno Luno, močno zasedeno 4. hišo in znamenje raka je normalno zanj, da se bolj naveže.

 

Po moje ni važno kaj je prav in kaj narobe, bolj je važno kaj je prav sedaj zate, kaj te pelje sedaj naprej. Različne lekcije imamo.

 

Oh nakladam.

Mislim, da da bi v osnovi morali povedati, kaj dojemamo kot navezanost. In da je posesivnost kljub vsemu še bolj destruktivna kot navezanost, da navezanost na neki ravni lahko celo koristi , daje dobre občutke pripadnosti , posesivnost pa nikoli.

 

 

Vse dobro,

 

Mihela

[lia]

...če resnično živimo v svetu dualnosti, potem tudi posesivnost sama po sebi ni slaba...

 

 

...srečno ti želim na tvoji poti..

 

...vsak nov dan prinese nova spoznanja....

[stankaa]

Mihela hvala, dobro si napisala tudi o karmi in vse..., ne vem, če sem bila jasna. Včasih preveč ljubeče pozornosti, skrbi, lahko omejuje tako starša ali otroka. Treba je spuščati. Ljubezen je bistvena, ampak tista, ki nima niti kančka posesivnosti. Raje spodbudo kot omejitev.

 

Lia, seveda je važno, kdo puščico izstreli, ti pa še gotovo znaš kaj vetra dodati... Seveda sem navezana, saj nisem rekla, da ne. To je vzorec naše družbe. Seveda navezana in Štajerkazavedno!

[Mihela]

<{POST_SNAPBACK}>Mihela hvala, dobro si napisala tudi o karmi in vse..., ne vem, če sem bila jasna. Včasih preveč ljubeče pozornosti, skrbi, lahko omejuje tako starša ali otroka. Treba je spuščati. Ljubezen je bistvena, ampak tista, ki nima niti kančka posesivnosti. Raje spodbudo kot omejitev.

 

Se strinjam.

Pri tem pa moraš biti še pristen ti, v tem momentu, z dosedanjim znanjem in nezanjem, iskren in odprt, tak kot si, pa naj si navezan, ali posesiven, samo da si iskren, potem pa z zavedanjem spreminjaš kar je nekonstruktivno tako zate kot za druge.

 

 

Vse dobro,

 

Mihela

[lia]

<{POST_SNAPBACK}>

<{POST_SNAPBACK}>Mihela hvala, dobro si napisala tudi o karmi in vse..., ne vem, če sem bila jasna. Včasih preveč ljubeče pozornosti, skrbi, lahko omejuje tako starša ali otroka. Treba je spuščati. Ljubezen je bistvena, ampak tista, ki nima niti kančka posesivnosti. Raje spodbudo kot omejitev.

 

 

:xx!: ljubeča pozornost in skrb nikoli ne omejuje... celo zahteva od tebe

 

 

 

Se strinjam.

Pri tem pa moraš biti še pristen ti, v tem momentu, z dosedanjim znanjem in nezanjem, iskren in odprt, tak kot si, pa naj si navezan, ali posesiven, samo da si iskren, potem pa z zavedanjem spreminjaš kar je nekonstruktivno tako zate kot za druge.

 

 

:xx!: kdaj pa smo pristni mi, ali ni vse naše življenje natikanje in snemanje mask...

[Mihela]

<{POST_SNAPBACK}>...če resnično živimo v svetu dualnosti, potem tudi posesivnost sama po sebi ni slaba...

 

 

...srečno ti želim na tvoji  poti..

 

...vsak nov dan prinese nova spoznanja....

 

 

Ne vem kako bi posesivnost ustavila v dualnost, ne znam jo umestiti. Zdi se mi destruktivna, ker onemogoča ljubezen. Lastiti si stvari , ki so ti dane v uporabo in so ti lahko odvzete kadarkoli. Lastiti si ljudi, pa se mi zdi še toliko težje, ker ko hoče nekdo naprej se pogosto zgodi, da tisti drugi , ki se ga lasti, mu onemogoča pot naprej.

Ne vem. Posesivnost se mi ne zdi konstruktivna pa naj jo še tako dualno gledam. Mogoče bolj v tem smislu, da če so ljudje na tej ravni in je to njihovo nezavedno, da pač ne bi pljuvala po njih in jih poniževala, vendar bi razumela, da imajo obutek, da jim nekaj manjka in da to nekaj iščejo v drugih in si to nekaj celo hočejo zavarovati, da bo tam za vedno za njih.

 

Navezanost se mi zdi, da je povezana s sposobnsotjo imeti globoke vezi z najbližjimi in mi v tem kontekstu ni negativna. Negativna mi je v kontekstu, ko nekoga prisesaš nase iz razloga, ker se počutiš negotov, ali kaj podobnega, zaradi lastne šibkosti.

 

Jaz verjamem v ideal, da se v resnično ljubezen lahko srečata le dva, ki sta cela v sebi, oziroma tudi če nista cela iščeta rešitev manjka, v sebi in ne v drugih , zunaj sebe. Gresta dug ob drugem. Na tak način potem partner ne rabi igrati vloge ogledala.

 

 

Vse dobro,

Mihela

[lia]

<{POST_SNAPBACK}>Ne vem kako bi posesivnost ustavila v dualnost, ne znam jo umestiti. Zdi se mi destruktivna, Ne vem. Posesivnost se mi ne zdi konstruktivna pa naj jo še tako dualno gledam.

 

 

mogoče poskušaj pogledat z druge strani, z logiko zdrave kmečke pameti, z odnosom dobrega gospodarja do posesti in lastnine....spomni se vseh primerov, ki so propadli zaradi neposesti in ne lastnine,gospodarstva, človeških in kulturnih vrednot

 

Navezanost se mi zdi, da je povezana s sposobnsotjo imeti globoke vezi z najbližjimi in mi v tem kontekstu ni negativna. Negativna mi je v kontekstu, ko nekoga prisesaš nase iz razloga, ker se počutiš negotov, ali kaj podobnega, zaradi lastne šibkosti.

 

 

če imaš z nekom globoke vezi še ni rečeno, da si navezan nanj, ko nekoga prisesaš nase si samo gostitelj tistega in samo dovoliš da sesa....

 

...če veš zakaj obstojiš pred levom, če imaš zato dovolj močan razlog...

 

Jaz verjamem v ideal, da se v resnično ljubezen lahko srečata le dva, ki sta cela v sebi, oziroma tudi če nista cela iščeta rešitev manjka, v sebi in ne v drugih , zunaj sebe. Gresta dug ob drugem. Na tak način potem partner ne rabi igrati vloge ogledala.

 

takih pa tod mimo še ni bilo, vse kar vidim sami špegli daleč naokoli

[Mihela]

<{POST_SNAPBACK}>

<{POST_SNAPBACK}>Ne vem kako bi posesivnost ustavila v dualnost, ne znam jo umestiti. Zdi se mi destruktivna, Ne vem. Posesivnost se mi ne zdi konstruktivna pa naj jo še tako dualno gledam.

mogoče poskušaj pogledat z druge strani, z logiko zdrave kmečke pameti, z odnosom dobrega gospodarja do posesti in lastnine....spomni se vseh primerov, ki so propadli zaradi neposesti in ne lastnine,gospodarstva, človeških in kulturnih vrednot

 

Dobro je, si mi omogočila gledanje z drugega zornega kota. Verjetno je dober odnos do stvari bistven, toda a je povezan z lastninjenjem. A si moraš nekaj lastiti, da bi pazil in cenil stvar, ker ti služi in bil hvaležen zanjo.

Jaz mislim, da temu ni tako. Resnično. Ker naš zahodni svet temelji na lastninjenju, še gozdove je treba zagraditi, da se sosed ne bo naslajal ob mojih gobah ali kostanjih.

Pa poglej na smetišče, koliko stvari bi lahko popravili in jih ponovno uporabili, pa jih vržemo proč, ker ne pašejo več v našo popolno podobo. Ali pa pogledaš v vrečke za smeti, kaj ljudje puščajo tam, od kruha, do druge hrane. Nobene hvaležnosti ni, ker si stvari kupimo , si jih lastimo lahko z njimi delamo kar čmo. Ne vemo, da to ni naše, da ni nič naše, da je potrebno biti hvaležen. Hvaležnost je tista točka, ko pride, ko ti ničesar ne manjka, sedaj večini med nami nič ne manjka, nismo lačni, smo oblečeni, smo izobraženi, imamo veliko, toda manjka nam hvaležnost . Torej a cenimo stvari s tem ko se jih lastimo? To vprašanje ne bi tako enostavno odgovorila. Mislim, da to ni nujno povezano eno z drugim.

 

Po mojemu dojemanju navezanosti, je navezanost globoka čustvena vez z nekom. In je v tem pogledu nekaj primarnega.

 

Vse dobro,

 

Mihela

[lia]

Vidim da ne maraš konkretnih in materialnih dejstev...pa pojdiva k pravljicam...Si brala Malega princa....? Tisti del, ko govori o moji cvetlici....

 

...ni najlepša, ne diši naj... ampak je njegova .Bemu tale mali princ pravi veleposestnik....Poseduje jo, to ubogo cvetlico...

 

 

....navezan je nanjo in ona nanj....

 

Kar se pa tiče, hvaležnosti....neskončno sem lahko hvaležna, pa vsekakor ne morem iz tega začaranega kroga industrijske potrošniške družbe....Imaš ti kak predlog, kako izstopit iz tega,,,,

 

Samo ,če grem med posebneže in si naredim avtohtono pridelavo hrane,,,,pa vse glih bom morala v železnino po motiko in žeblje ....pa po sol...razen če bom tavala po tajgah kakor Anastazia

 

 

 

Pojma nimam kaj je primarno...tako kot še zdaj ne vem ..kaj je bilo prej kura al jajce

[stankaa]

Anastazija, super... tako v naravi živet

[lia]

Stanka ,lepo te prosim....narava ni super.... v naravi velja zakon močnejšega...tam ni placa za navezanosti...lisica si odgrizne taco, če ujame se ujame v past.....

 

Široka krošnja drevesa onemogoči rast tisoč drugim bitjem....

 

In tam so podgance, komarji, umazanija, prah , veter, mraz...

 

nema tople kopalnice,barve za lase, laka za nohtke in maskic za obraz...no pa smo spet pri navezanosti ...polovica s foruma, ki je ženskega spola se ne bi nikoli odrekla svojim drobnim navezanostim...da ne omenjam mačotov z njihovimi jeklenimi konjički me prav zanima kdo bi šel za Tarzana s kožo okoli ledij...in koliko samic bi se zbralo okrog njega, ko bi ostal brez svojih igračk....

 

 

Tam vlada gola bitka za preživetje...tam ni socialnih in čustvenih motenj....

 

Močnejši premaga šibkejše Ni prostora za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje in ni strahu, dokler se bojuješ si, ko se pa nehaš postaneš hrana močnejšega....

 

 

Haug govorila sem....

 

Bom zbrisala...sam malo ste mi na žulj stopili s svojimi videnji navezanosti kot nekaj apriori slabega....pa sem morala tole outputat

[Mihela]

Oprosti Lia, vendar se mi zdi, da vidiš človeka na ravni živali in da ne sprejemaš njegovih velikih moči, ki jih ima kot duhovno bitje.

 

Jaz imam rada Malega princa, pa ne maram posedovanja. TRes to je tisto, kar jaz ne morem živeti. Lahko imam, pa vendar vem, da nimam.

 

Tudi moje rože so krasne, tiste v stanovanju, za njih skrbim, jih zalivam, jih gnojim, včasih jim pomagam z reikijem. Vendar za to, ker rastejo v mojem bivališču, torej kjer jaz živim in ker jaz za njih odgovarjam, to ne pomeni, da so manj lepe, kot rožice na travniku in ne da v njih bolj uživam, kot v travniških rožicah.

 

Povej mi v čem je moj otrok bolj prekrasen kot otrok nekoga drugega. Meni to ni jasno. Sej pravim, da sva si v osnovi drugačni in bo verjetno najbolje, da se jaz umaknem iz debate.

Hvaležnost ti da krila, omogoča ti, da lažje letiš, ko imaš, ko si dosegla svoje cilje.

 

Sem znotraj porošniške družbe, ta je del mene in je na neki globji ravni tudi moj lastni proizvod. Vendar jaz kot duhovno bitje, lahko živim na nek način zunaj te družbe, čeprav vpeta vanjo, vendar vpeta vajo na drugačen način, na nek način osvobojena nje.

 

Vse dobro,

 

Mihela

[lia]

Oprosti, Mihela če sem kakorkoli razžalila tvoja čustva....

 

Vsekakor to ni bil moj namen....Sem ti pa neskončno hvaležna, ker si napisala kar si.....

 

 

Enostavno si napisala to kar sem vzvalovila v tebi....primitivno, kruto, in daleč od duhovnih višin....

 

Velikokrat sem se spotaknila ravno na domačem pragu....kadar sem osvojila "nov višji duhovni rang".....

 

Slišim te dobro, razumem pač ne...Pa ne vem zakaj bi to bilo potrebno...Če se razumeš ti sama , ni nobenega problema...

 

Hotela sem samo s teboj izmenjati svoje misli, ki pač valovijo drugače... Pa zato nima nobena od naju bolj prav....

 

Mogoče bo to v vsakem, ki bo prebral vzvalovilo čisto drugo melodijo...Še vedno mislim da popolnoma navezanosti ne moremo negirati, lahko jo pa postavimo v neke meje...od tu do tu....lahko se je zavestno lotimo.....izničiti in posledično pričakovati duhovni metuljev let, pa vsekakor ne morem akceptirat....

[lia]

[Povej mi v čem je moj otrok bolj prekrasen kot otrok nekoga drugega. .

 

Veš v čem? Tvoj je.

 

 

 

Kdaj si bolj žalostna, ko slišiš da so v Palestini umorili nekega dečka ali takrat ko ti zdravnik pove, da tvojemu sinu niso mogli pomagati?

[mushi]

Lia se zelo strinjam s tabo.

Evo še ena taka, ki ji ni sam luft dost da bi se fajn mela.

Ki ji je njen moški bližje in bolj čudovit, kot poštar..

[Mihela]

<{POST_SNAPBACK}>[Povej mi v čem je moj otrok bolj prekrasen kot otrok nekoga drugega. .

 

Veš v čem? Tvoj je.

Kdaj si bolj žalostna, ko slišiš da so v Palestini umorili nekega dečka ali takrat ko ti zdravnik pove, da tvojemu sinu niso mogli pomagati?

 

Joj ne znam nehati, pa vseeno.

 

Jaz nisem nič huda nate, nimam bit za kej, daješ mi misliti in pokušam razumeti. Trudim se, premišljujem. Jaz slišim in razumem kaj ti govoriš, pa kljub temu vidim še nekej zraven.

Verjetno ne moremo dovolj intenzivno oziroma predano ljubiti vse ljudi, zato je življenje zožano na nekej, ki jih ljubimo in nam pomenijo srce. Vendar je v tem odnosu z enim lahko združen odnos z vsemi.

 

Za umiranje , ki ga slišim po televiziji in radiju in preberem v časopisu, sem resnično postala neočutljiva. Ne povsem , kakšne zgodbe, sploh če je nasilje umešano, me prizadanjejo. Vendar to je na samem robu mojega sveta.

Če umreta dva otroka pred tvojimi očmi, pa je en tvoj en od nekoga drugega boš trpel za oba. Vendar je res, da tisti, ki je "tvoj" , ki si ga bolj poznal, ki si ga bolj ljubil in si z njim imel nek odnos, in ko umre ta otrok umre tudi odnos, vsaj na tej ravni na kateri je bil oblikovan in ti ne trpiš samo zaradi smrti otroka, vendar trpiš tudi zaradi smrti nekega odnosa in s tem trpiš bolj, kot pri smrti nekega drugega otroka.

 

Kar ti govoriš je res in po drugi strani ni res. S tistim drugim otrokom, bi jaz , kljub temu, da ga nisem rodila, če bi imela možnost vzpostaviti odnos , brez težav bi se v meni rodila materinska ljubezen do njega in bi v primeru njegove smrti ravno tako trpela, in bi tudi sama na nek način umrla ( transformirala), ker bi se moral spremeniti , ker bi se spremenil moj svet.

 

Gre za to, da imamo svoj svet, svoj ožji in širši svet in da se človekova moč ljubezni razvija postopoma. In res je težko ljubiti vse in res je težko včasih ljubiti enega. Vendar v začetku in v koncu smo vsi eno. In si tako ti, kot tisti otrok, kot moj otrok, del mene. In ko delimo na nas in na njih se rodijo težave, se rodijo vojne. Kajti s to delitvijo, damo nekaj kar je naše , kar ne moremo sprejeti preko ceste na drugo stran in rečemo, to nisem jaz, to je slabo , to mi nekja hoče.

 

Zavedam se kako utopično, ne stvarno so slišati ta prepičanja in mogoče sem res sama v takem razmišljanju, vendar to je del mene, le tako lahko živim.

 

 

Torej moj ožji svet so ljudje s katerimi sem vsak dan, s katrimi sem si najbližje, poznam njihov vonj, poznam njihovo zgodbo, pa kljub temu do so blizu, niso moja lastnina. Mogoče nekoč ne bodo blizu, ker je tako prav iz neke druge perspektive.

In je širši svet, ki je ogromen, pa vendar mogoče bo moje srce lahko ljubilo še več in mogoče bo kdo iz tega sveta prišel v moj ožji svet, da ga bom ljubila, pa vendar ne bo moj.

 

Joj pa sem že rekla, da bom nehala.

 

 

Vse dobro,

 

Mihela

[astroMATRIX]

NavezanO5t se diskreira z O5 tehniko. Tudi z tehniko sem pa tja boli.

 

Nikoli ne rabimo nikogar. Glej še CC Castaneda;)

[stankaa]

<{POST_SNAPBACK}>Stanka ,lepo te prosim....narava ni super....

Bom zbrisala...ste mi na žulj stopili s svojimi videnji navezanosti kot nekaj apriori slabega....

 

Draga lia, nič brisat, ker ti bo (-bom spet rekla) "super", ko boš to isto stvar brala čez pol leta- v tem je terapija. Če zbrišeš, pozabi terapijo, ni nič od tega. Deluje, ko vidiš sebe nazaj in si pod takim šokom:

Škoda, da si tisti del zbrisala, kjer si omenila Štajersko

 

Obe zelo dobro razmišljata in prelivata svoje misli na papir.

Sem se navezala na obe že zdavnaj

Če še astromatrix pove kaj več, se mogoče še nanj...

Ne, raje ne! Imam preveč dela s tem, da bi se navezala nase, si prisluhnila kakšno poslanstvo nosim, na drugo okoli se zlahka.

 

Zakaj v Indiji ne dopuščajo, da bi en učitelj dalj časa učil učenca?

Da se ne bi navezala-ker je pomembneje znanje in razvoj učenca.

[kamikaze]

pohvala, astroMATRIX

 

da nikoli ne rabimo nikogar, se strinjam...... se pa z njihovo prisotnostji morda laže najdemo

[tai-chi]

navezanost je res kriza, cim si na nekaj navezan, si skoncentriran sam na to in se zapreš za mnogo drugega.

pa se zaslepljen, ker vec ne vidis objektivno.

potem pa strah, da te ne bo ljubil, ker nisi dovolj dober za svojega partnerja, pa moraš biti lepši, bolj privlačen, bolj suh ali bolj debel, nasmejan, duhoviti ... kakšna ječa!!! :xx!: :xx!:

 

No zanimivo pa je to, ko naprimer z nekom nehaš in si čist na tleh pa misliš, da nikdar ne boš več srečen ... pa lepo mineva čas in ce se ti uspe navezati na nekoga drugega ali kaj drugega, kaj se je zgodilo s staro navezanostjo? Nisi je res potreboval za svojo srečo, kaj pravis?

Matr kk smo zalepljeni, ker to bolj utruja, kot pa osvobaja, pa vseeno je tko!

 

tk sem enkrat prebrala, da ce si navezan na slavo ali bogastvo bos ljudi gledal sam iz tega vidika al te ogrozajo v tem pogledu ali ne!

[kamikaze]

in če si navezan na moč, bodo ljudje samo številke glasov.... če si navezan na dobiček, bodo ljudje samo faktor produktivnosti......

 

baje je prvi korak, da se rešimo navezanosti, to, da si priznamo, da se je v resnici nočemo znebiti

[Klarissa]

Se strinjam shaolin! Najprej si moras priznat, da si vezan in da ti je vcasih kr lepo, sam pol pa pridejo tezave... V resnic smo vezani na cist vse, najbolj pa nase, svoj ego, ponos, na svoje komplekse, k bi se jih sicer radi znebil, ampak nam ego ne dopusca. Ce ti rata, da si nevezan sam za trenutek, si ze skor zmagu, ker zacutes to brezmejno svobodo, ki je tako sladka in tako "osvobajajoca, da se ti zdi, da sedis na vrhu univerzuma in gledas svet pod sabo kako eden je drugega, kako eden ljubi drugega, ti si pa nad tem, navezan na nic... Bi rekla, da ce dosezes to stanej je to ze skor razsvetljenje.

[aakhut]

 

kako se osvoboditi navezanosti na nenehno osvobajanje.....

 

zlomk

[Klarissa]

Dobra aakhut!

Ampak sej nismo rekl, da se moras vezat na osvobajanje...Se zmeri pa je bols bit vezan na svobodo k na vezanost,ne