Čustva, negativne misli

[Aira]

Ugotavljam da je eno največjih sranj potlačevanje čustev. Jeza, strah, krivda... bojimo se da nas ne bi imeli radi, bojimo se obsojanja, graje in zato se lepo odločimo za mimikrijo

(ker če nas nimajo radi, nas sprejemajo smo v nevarnosti Ta strah izvira iz preteklosti- če nismo vključeni v skupino ne bomo preživeli ...) torej se raje delamo bolj sprejemljivi za druge, hočemo biti takšni da bi nas imeli radi- ta potreba na je vcepljena že v otroštvu. Do nekje 6 let imamo v bistvu že vcepljen vzorec našega okolja- odnos med staršema, vzdušje doma, odnos družina okolje...- in po njem se ravnamo. Ko otrok začne odraščati in ugotovi da stvari ki so mu jih privzgojili niso tisto kar on potrebuje za bogato življenje ,se začne uporništvo. Ker ne znamno drugače ponavadi udarimo v nasprotje tistega kar nam je znano in je "sprejemljivo" samo da bi se otresli dušečih vzorcev našega okolja.

V bistvu pa se z mimikrijo le še bolj oddaljujemo od drugih- saj naš lastni jaz ne pride na površje. To se seveda čuti in drugi se začnejo na to odzivati z nesprejemanjem, odtegnejo svojo ljubezen. Ker ne čutimo dovolj ljubezni od drugih začnemo vedno manj imeti radi sami sebe. In ker se nimamo radi se vedno manj izražamo, bojimo , sramujemo se samih sebe.... Ob tem je jasno da bolj in bolj potlačujemo svoja čustva. To pripomore k temu, da se izogibamo srečanj s tistimi, ki bi nas lahko ljubili. S tem si pa zapiramo pot k sprostitvi napetosti potlačenih čustev in se vrtimo v krogu.

 

idealno okolje za zdravljenje potlačenih čustev je intimno razmerje. ker si želimo biti z ljubljeno osebo smo ponavadi pripravljeni zrušiti blokade, da čustva lahko pridejo ven. saj si želimo bližine in razumevanja, ki pa je mogoča le če smo popolnoma iskreni. Torej ne zamolčimo delčke resnice oz. napihnemo določena dejsta --ampak POPOLNA ISKRENOST. Torej ta "iskrenost do daske" povzroči postopno odpiranje in odkritosrčno izražanje čustev...

 

Torej samoizražanja se lahko naučimo- kulsko x!x ob tem pa znova vzpostavimo to ljubezen do sebe.

 

 

[free]

Oh... ta čustva

 

(25:00) Naše življenje je tesno prepleteno s čustvi. Vendar procesov, ki se dogajajo v naši duševnosti in so povezana s čustvi, velikokrat ne razumemo. Dogaja se nam, da nas čustva vodijo po svoje in nimamo nobenega nadzora nad tem, kar se dogaja. Razumevanje čustev, tako lastnih, kot čustev drugih ljudi, pa omogoča bolj pristne odnose in komunikacijo z drugimi. Ko razumemo procese lastnega čustvenega odzivanja se lažje odzovemo na dogodke, okrog nas in vedno manj na predstave ki jih imamo o neki situaciji ali čustvenem stanju.

[free]

Oh... ta čustva - Sreča in zadovoljstvo

 

(25:00) V prvi oddaji Oh... ta čustva, smo se s psihoterapevtom dr. Zoranom Milivojevićem, posvetili čustvu sreče in zadovoljstva. Kadar se počutimo dobro in v nečem uživamo, lahko te občutke zadovoljstva zamenjamo za občutek sreče. Zadovoljstvo je hitro spremenljivo in se lahko v trenutku sprevrže v svoje nasprotje-nezadovoljstvo. Sreča pa je dalj trajajoče čustvo, ki izvira iz globjega dela nas in nanj krajša obdobja nezadovoljstva nimajo bistvenega vpliva. Občutek zadovoljstva je tesno povezan z izpolnjevanjem naših želja. Kadar pa je izpolnjena katera od naših pomembnejših želja, navadno občutimo čustvo sreče.

[free]

Oh... ta čustva - Zavist

 

(25:00) V tokratni oddaji Oh... ta čustva, smo govorili o zavisti. Pogovarjali smo se z Leom Ivandičem iz šole čustvene inteligence. Zavist velja za neprijetno čustvo, zlasti za tistega, ki jo občuti. Navadno je usmerjena navzven, proti nečemu ali nekomu, kar je izven nas. Drugi lahko poseduje neko dobrino, lastnost ali status, za katere smatramo, da si jih ne zasluži. Vendar v resnici ne občutimo zavisti do stvari, ki jih nekdo poseduje, temveč do človeka, ki jih ima. Samopodoba, samozavest in samospoštovanje igrajo pri doživljanju zavisti pomembno vlogo. Od kvalitete slednjih je odvisno, ali se znamo zazreti vase in poiskati lastno vrednost, ali se ves čas primerjamo z drugimi ljudmi. Zavist pa ima lahko tudi konstruktivno vlogo v našem življenju. Pomaga nam razbrati, kaj je tisto, kar si želimo in z usmeritvijo svojih potencialov k dosegu cilja, lahko tudi dvignemo in izboljšamo kvaliteto življenja sebi in drugim.

[free]

Oh... ta čustva - Jeza

 

(25:00) Z Branetom Krapežem iz zdravilnega centra Medin, smo se pogovarjali o jezi. Navadno jeza nastane takrat kadar imamo občutek, da ne nadziramo neke situacije. Ko se stvari ne odvijajo, kot smo si jih zamislili. Ravno tako se lahko razjezimo, kadar imamo občutek, da drugi ne vidijo ali ne upoštevajo naših potreb in želja. Jeza je lahko zelo razdiralno čustvo, kadar ga ne znamo nadzirati. Nekontrolirana jeza lahko vodi tudi v agresivno obnašanje in v nasilje. Vsake jeze pa vseeno ne moremo jemati kot slabe. Jeza nam lahko da veliko moč, s katero se postavimo zase in postavimo meje drugim.

[free]

Oh... ta čustva - Tesnoba

 

(25:00) S psihoterapevtom dr. Zoranom Milivojevićem, smo se v tokratni oddaji posvetili čustvu tesnobe. Slednji velja za najbolj abstraktnega med čustvi, saj navadno ne razumemo, zakaj točno ga občutimo. Največkrat je tesnoba povezana z nekim splošnim stanjem ali situacijo, za katero smatramo, da presega naše sposobnosti. Tesnoba je določena oblika strahu, ki ni povezana z neko situacijo, ampak z odnosom do življenja nasploh.

[free]

A je kdo gledal kaksno oddajo iz sklopa custev, ki sem jih podal?

Kaksen komentar na vsebino?

Zanimivi se mi zdijo komentarji ljudi z ulice o tesnobi (od 11:50 minute naprej)

[Cookie]

A to je un tip, k razlaga, da Slovenci svojih otrok nikoli ne hvalijo (zlato moje, milo moje), ampak zelo zelo redko navržejo sem in tja; priden si

če je ta, se v celoti strinjam.

 

******

Sicer pa tale studio 12...ma kaj pa vem; se mi zdi da sam rajcajo/nategujejo; k že glih misliš, da bo kej pametnega oz. zanimivega povedal (gost) se pol vse v neke splošno znana dejstva spremeni sicer pa sem si ogledala le nekaj in ne vseh oddaj.

[free]

Ja, zanimivi komentarji, hvala obema.

[EnglBengl]

Oh... ta čustva - Jeza

 

(25:00) Z Branetom Krapežem iz zdravilnega centra Medin, smo se pogovarjali o jezi. Navadno jeza nastane takrat kadar imamo občutek, da ne nadziramo neke situacije. Ko se stvari ne odvijajo, kot smo si jih zamislili. Ravno tako se lahko razjezimo, kadar imamo občutek, da drugi ne vidijo ali ne upoštevajo naših potreb in želja. Jeza je lahko zelo razdiralno čustvo, kadar ga ne znamo nadzirati. Nekontrolirana jeza lahko vodi tudi v agresivno obnašanje in v nasilje. Vsake jeze pa vseeno ne moremo jemati kot slabe. Jeza nam lahko da veliko moč, s katero se postavimo zase in postavimo meje drugim.

 

Nisem brala vsega o začetka, samo te zadnje poste, tako da moj komentar mogoče niti ne bo tako umesten, ampak tale zgornja definicija o jezi mene spominja na zelo posplošen povzetek. Zdi se mi, da je govorjenje o čustvih s tako posplošenega zornega kota nesmiselno, saj jih vsak posameznik doživlja zelo po svoje. V grobem se sicer strinjam z zgornjo definicijo tega, kaj jeza je in v določeni meri tudi, kaj jo povzroča... Ampak ali taka definicija res pomaga, da se jeze zato otresemo? O jezi smo se učili že v srednji šoli, pri psihologiji. In čeprav v trenutku, ko sem jezna vem, da jeza lahko vodi v agresivno obnašanje in nasilje, vsaj meni v tistem trenutku to prav nič ne pomaga. Sploh pa, kje piše, da je moje doživljanje jeze (ali katerihkoli drugih čustev) enako doživljanju jeze (ali katerihkoli drugih čustev) drughi ljudi. Poleg tega nas jezijo različne stvari in smo jezni zaradi različnih stvari. Nekdo bo res jezen, če bo imel občutek, da ne nadzira neke situacije. Kdo drug bo v tem primeru odreagiral čisto drugače - morda sploh ne bo jezen, pač pa se bo umaknil vase, morda bo postal samo žalosten, ali pa mu bo popolnoma vseeno. Isto velja za občutek (ne)upoštevanja naših potreb in želja. Kdo bo zares jezen, nekdo drug pa samo razočaran ali žalosten. Težko bi enačili razočaranje ali žalost z jezo, se pa strinjam da ena čustva lahko vodijo v druga (ni pa to nujno), kar pomeni, da zaradi razočaranj lahko postanemo jezni in celo obrato!. Čustva se mi zdijo zelo kompleksa zadeva in so odvisna od vsakega posameznika. Še najbolj relevantno se mi zdi raziskovanje v smeri, kako posameznik doživlja čustva in kako se nanje odziva. Pomemben je tudi odziv - nekdo bo, ko bo jezen, res morda postal nasilen, kdo drug nesrammen, tretji glasen itd.

 

Aja pa še to: strinjam se, da jeza ni vedno zgolj destruktivno čustvo. Ampak a ni tako pri vseh stvareh, da more biti pri vsem neka prava mera? Vprašanje je samo, kaj in kje je tista prava mera...

 

No sej pravim, mogoče tale moj komentar res ni umesten, mogoče gledam na stvar z napačnega zornega kota, samo nujno sem morala pridtaviti še svoj piskrček - sej razumete, da bom potem ponoči lahko mirno spala

[tantra]

S temle bi se kar strinjal:

 

"... Jeza je lahko razdiralno čustvo, ko ni nadzora/ kontrole nad njo.

Nekontrolirana jeza lahko vodi v agresivno obnašanje, ravnanje. ...

 

Jeza lahko da veliko moč, s katero se postavimo zase

in postavimo meje drugim. Razrešimo situacijo

sebi v korist / kdaj še komu v izboljšanje trenutne situacije. ..."

 

Predmet Poslovno Komuniciranje ima med vsebinami tudi

upravljanje s konflikti. ...

Že na višjih šolah za poslovne sekretarje, komercialiste, ...

Skripte za motiviranega so dostopne v šolskih, javnih knjižnicah. ...

 

Upravljanje s konflikti [za managerje, ...]

http://www.vodja.net/index.php?blog=1&...p;tb=1&pb=1

[kyllah]

joj.... moja družina...

 

ima nekaj negativniih misli...

 

tia se ne mara česati, misli, da je to kot kazen... ne vem kaj ji je....

 

lolika obožuje česanje, love

 

ronči se je navadil zdaj od lolike, da je fajn....

 

možno zato, ker je za loli česanje bolj nežkano...

 

v glavnem družina je zakon... wuf..če

[Iknee]

Se vračam eno nedeljo z ene delavnice, okrog osmih zvečer, mama mi čuva mulčke, ja, pa mal zamujam, mea culpa, sem ji obljubila, da bom tam okrog sedmih. No, se usedem v avto, še preden karkol nardim, zazvoni mobi, na oni strani mama - mi kar odnese zadevo z ušesa, kar pihala je od besa, ker zamujam. Pred očmi se mi prikaže slika: plameni in črn dim švigajo izpod havbe avta. Mater, dons je pa res besna!! Ampak ohranim dobro voljo (delavnica je bila fajn) in poskušam umirit duhove, zagotavljam, da bom zdaj zdaj tam. No, potem pa vžgem avto in se odpeljem, vse kao normalno. Na prvem semaforju pa začne od vraga čudno smrdet, pa črn dim izpod havbe!!! Planem ven, pa čez cesto do ene firme, vpijem varnostniku kje ma gasilni aparat, tip ga pograbi, leti ven in zadevo v nekaj sekundah pogasi. Vse kul. Avto odpelje AMZS, jaz pa pokličem mamo - sem ji že hotla reč, da je njen bes tko hud, da je na daljavo vžgal avto, pa sem se zadnji hip ugriznila v jezik - ne bi blo prov, da bi jo kar obtožla, sej nismo v časih inkvizicije !! No, pol sem jo pa sam lepo prosila, če lohk še mal čuva otroke, da jaz nekak zrihtam prevoz domov. In jih je. Pa čist tih je bla. Enkrat jo morm mal povprašat, kaj si je mislila.

[Iknee]

 

Iknee,men se je točno to zgodilo...ko burleska...pa še začetnik šofer sem še takrat bila ...kadilo iz havbe ...samo ni nič zakuhalo...

Samo ne slika ...

Pa fora je bila , da ko sem potem avto peljala k mehaniku ..je blo vse ok.

potem lučke so mi kar žmrkale ...skratka včasih sploh ni bilo stika ...Enkrat zjutraj peljem v službo pozimi ...crkne vse skupaj ...dobro da je bila cesta osvetljena ..da sem pravočasno brez luči prišla v službo

Spet peljem k avtoelektričarju ..pač da popravi to zadevo ..spet vse normalno ...

 

No da je bil mir ..sem potem prodala tist avto ...ker je bil mal čuden. No meni so se čudne stvari dogajale z njim.

 

Skratka razlika ...možno ...

 

 

Dejansko je bil požar, so potrdil na AMZS. Kratek stik najbrž, vsa napeljava je bila požgana, da ne govorim o smradu in črnem dimu, ko se ta reč žgala. Imela sem pasjo srečo, da se je to zgodilo glih pred vrati tiste firme, ker bi zadeva hitro razširila. Čudna dogodivščina. Mogoče slučaj - mama besna na isti dan, ko se men zgodi požar - mogoč so pa planeti tako stali, da so ojačevali energijo ognja, pa so se stvari mal bolj konkretno pokazale, al kaj jaz vem. Hec je pa bil, da sem imela v povezavi z mamino jezo tisto čisto spontano vizijo dogodka, ki se je nekaj minut za tem uresničil (pa nikol prej težav z avtom v tem smislu). Nisem vraževerna, se mi pa zdi, da ima Jung point ko govori o sinhronosti. Lahko, da sem samo v tem videnju začutila in povezala dva sicer neodvisna dogodka, ker gre za v osnovi isto vrsto energije - to bi rada verjela, ker mi ne diši preveč ideja, da bi moja mama z jezo netila požare naokrog, hehe , ampak mal hecno je pa vseen vse skupaj

[free]

Oh... ta čustva - Depresija

 

(25:00) Z Zoranom Milivojevićem smo se pogovarjali o vedno bolj razširjeni bolezni sodobnega časa. Depresija je bolezen, ki spremeni delovanje nekaterih kemičnih procesov v naših možganih. Posledice tega pa se kažejo na različnih nivojih življenja. Tako v počutju, kot zaznavanju praga bolečine in ne nazadnje v celotnem dojemanju življenja. Raziskave kažejo, da vsaka šesta oseba tekom življenja lahko vsaj enkrat trpi za blažjo ali hujšo obliko depresije. Za depresijo lahko zbolijo tako ženske, kot moški, ravno tako jo najdemo med mlajšimi in starejšimi ljudmi. Pomembno je, da ob prepoznanju simptomov in dalj trajajočem slabem počutju poiščemo strokovno pomoč. Depresija je ozdravljiva bolezen, vendar je sami z močjo volje in želje ne moremo odpraviti.

[free]

Oh... ta čustva - Zamera in odpuščanje

 

(25:00) Kadar nas nekdo globoko prizadene ali v primeru, da naša bolečina traja dolgo časa, se iz tega lahko razvije tudi zamera. Zamera je navadno povezana s prizadetostjo in vedno najbolj prizadene nas in šele nato tiste ljudi, ki jim zamerimo. Z Branetom Krapežem iz zdravilnega centra Medin, smo se posvetili čustvu zamere in posledično odpuščanju, ki prinaša globoko čustveno razbremenitev.

 

[free]

Oh... ta čustva - Ljubosumje

 

(25:00) Z Leom Ivandičem smo se posvetili ljubosumju. Tako kot vsako izmed čustev ima tudi ljubosumje svojo vlogo in pomen v človekovem življenju. Konstruktivna oblika ljubosumja nas opozarja, da je naša veza lahko v krizi, morda se je na obzorju pojavil tekmec, ki lahko ogrozi našo vezo z drugim človekom. V tem primeru, iz nas ljubosumje navadno izvabi reakcije, ki pomagajo ohraniti želeno vezo z drugim človekom. Nasprotje temu pa predstavlja destruktivni način ljubosumja, ki največkrat odnosu škoduje in lahko vodi tudi do destruktivnega obnašanja in nasilja.

[Brezo]

Premislite o vseh stvareh po katerih ste do sedaj hrepeneli in odkrili boste, da so vse to bile le nepomembne reči, namenjene začasni slavi in osebnem ugledu.

 

Namesto tega raje hrepenite po Bogu, in sicer zaradi lastnega notranjega prečiščenja in zadovoljstva. Prav je, če jokate, kajti šest kač se je skrilo v vašem umu in ga zastrupilo: poželenje, jeza, pohlep, navezanost na posvetne stvari, nečimrnost in zlobnost. Pomirite jih tako kot jih pomiri krotilec kač, s svojo piščaljo. Melodija, ki jih lahko pomiri je Božje ime. Tako postanejo kakor igrače, ki jih zlahka obvladujete. Ko si jih tako podredite, boste dosegli notranje ravnovesje. Slava ali graja, dobiček ali izguba, radost ali žalost, se vas ne bodo več dotaknili.

[nimbus]

Premislite o vseh stvareh po katerih ste do sedaj hrepeneli in odkrili boste, da so vse to bile le nepomembne reči, namenjene začasni slavi in osebnem ugledu.

 

Namesto tega raje hrepenite po Bogu, in sicer zaradi lastnega notranjega prečiščenja in zadovoljstva. Prav je, če jokate, kajti šest kač se je skrilo v vašem umu in ga zastrupilo: poželenje, jeza, pohlep, navezanost na posvetne stvari, nečimrnost in zlobnost. Pomirite jih tako kot jih pomiri krotilec kač, s svojo piščaljo. Melodija, ki jih lahko pomiri je Božje ime. Tako postanejo kakor igrače, ki jih zlahka obvladujete. Ko si jih tako podredite, boste dosegli notranje ravnovesje. Slava ali graja, dobiček ali izguba, radost ali žalost, se vas ne bodo več dotaknili.

 

 

predno pa pridemo do boga se pa lahko poslužimo diktature uma kot lestve, ki nam pomaga, da se dvignemo nad neposredno pojavno doživeto in ki jo prav tako pustimo za seboj kot izrabljeno sredstvo, ko je čas za to.

 

[free]

Oh... ta čustva - zaskrbljenost

 

(25:00) Z Zoranom Milivojevićem smo se v tokratni oddaji dotaknili zaskrbljenosti. V Slovenskem kulturnem okolju je slednje čustvo dokaj razširjeno. Poleg osnovne funkcije, ki se kaže v sposobnosti preventivnega preprečevanja neprijetnih posledic v prihodnosti, vse prevečkrat napačno odraža naše prizadevanje in odgovornost. Zaskrbljenost nam torej lahko pomaga, da se predvidimo neko neprijetno posledico v prihodnosti in se nanjo ustrezno pripravimo ali jo preprečimo. Neustrezen način zaskrbljenosti pa vodi v pretiravanje in nam lahko tudi škoduje.

 

ostali prispevki:

Oh... ta čustva - Ljubosumje

Oh... ta čustva - Zamera in odpuščanje

Oh... ta čustva - Depresija

Oh... ta čustva - Tesnoba

Oh... ta čustva - Jeza

Oh... ta čustva - Zavist

Oh... ta čustva - Sreča in zadovoljstvo

Oh... ta čustva

The Nature of Emotions

by Plutchik

 

http://www.stevenjchen.com/images/emotions_img01.jpg

[Boyana]

Misli še nekako nadzoruješ, čutsva težko ...

[free]

a ti? al vsi? ali meni govoris?

[butl]

Misli še nekako nadzoruješ, čutsva težko ...

 

 

A je treba čustva nadzorovat?

 

Jst mislm da ne. Čustva je treba prepoznavat, ker čustva nam povejo velik in so zlo koristen del nas.

 

Kaj pa je treba nadzorovat?

 

Naše odzive na naša čustva.

 

To se pa da, seveda...če čustva sploh prepoznaš, pa tko.

 

[Minnie]

 

A je treba čustva nadzorovat?

 

Jst mislm da ne. Čustva je treba prepoznavat, ker čustva nam povejo velik in so zlo koristen del nas.

 

Kaj pa je treba nadzorovat?

 

Naše odzive na naša čustva.

 

To se pa da, seveda...če čustva sploh prepoznaš, pa tko.

 

 

Uh, lepo. Ampak mislim da je težko nadzorovati odzive, če se v isto vreme ne nadziru sama čuvstva.

[butl]

Uh, lepo. Ampak mislim da je težko nadzorovati odzive, če se v isto vreme ne nadziru sama čuvstva.

 

Nadzirajo v kakšnem smislu? Da jih tlačiš ali da jih prepoznavaš?