Čustva, negativne misli

[Minnie]

Nadzirajo v kakšnem smislu? Da jih tlačiš ali da jih prepoznavaš?

 

Treba jih prepoznavati. Tlačenje nikako ni dobro; pravzaprav samo škodi.

[butl]

Treba jih prepoznavati. Tlačenje nikako ni dobro; pravzaprav samo škodi.

 

Jap in če dost zgodej zaznaš, prepoznaš, pol tud lažje izbereš drugačen odziv.

[Minnie]

Jap in če dost zgodej zaznaš, prepoznaš, pol tud lažje izbereš drugačen odziv.

 

V vsemu tome tudi mislim da je važno da človek najprej spozna samoga sebe. Ampak verjetno je to, to. Človek spoznaje vzroke svojih čuvstava, oziroma odkriva kakšna čuvstva goji v določenim življenskim situacijama, in prema temu, izbire odzive na svoja čuvstva.

[butl]

V vsemu tome tudi mislim da je važno da človek najprej spozna samoga sebe. Ampak verjetno je to, to. Človek spoznaje vzroke svojih čuvstava, oziroma odkriva kakšna čuvstva goji v določenim življenskim situacijama, in prema temu, izbire odzive na svoja čuvstva.

 

Ja. In ko prepoznava vzroke za svoja čustva, te vzročne življenske situacije na novo ovrednoti, s tem tudi spreminja čustvene odzive na podobne situacije v sedanjem času in odzive na čustva.

[Minnie]

Ja. In ko prepoznava vzroke za svoja čustva, te vzročne življenske situacije na novo ovrednoti, s tem tudi spreminja čustvene odzive na podobne situacije v sedanjem času in odzive na čustva.

 

Je, všeč mi je.

[free]

ni lahko. pa morda tudi ni cist vedno koristno.

hocem rect, vcasih je mogoce vseen dobro mal "ven padet" in se prepustit.

se posebej za ljudi, ki smo prevec skontrolirani morda.

kaj mislis?

A je treba čustva nadzorovat?

Jst mislm da ne. Čustva je treba prepoznavat, ker čustva nam povejo velik in so zlo koristen del nas.

Kaj pa je treba nadzorovat?

Naše odzive na naša čustva.

To se pa da, seveda...če čustva sploh prepoznaš, pa tko.

 

dobro pisete

samo je pa to v praksi (vsaj meni) tesko.

V vsemu tome tudi mislim da je važno da človek najprej spozna samoga sebe. Ampak verjetno je to, to. Človek spoznaje vzroke svojih čuvstava, oziroma odkriva kakšna čuvstva goji v določenim življenskim situacijama, in prema temu, izbire odzive na svoja čuvstva.

[butl]

ni lahko. pa morda tudi ni cist vedno koristno.

hocem rect, vcasih je mogoce vseen dobro mal "ven padet" in se prepustit.

se posebej za ljudi, ki smo prevec skontrolirani morda.

kaj mislis?

 

 

dobro pisete

samo je pa to v praksi (vsaj meni) tesko.

 

O Free

 

Zakaj mislš, da ni koristno? In kva nej bi to pomenil, da si skontroliran?

 

Ljudje pogosto zamenjujejo dve stvari; kontrolo čustvenih odzivov in kontrolo odzivov na čustva.

Sploh je to opazno pri ljudeh, ki sledijo duhovnim doktrinam, ki posamezne gradnike človeka opredeljujejo kot nekaj, kar je nepomembno, kar človeka ovira, proti čemer se borijo, kar je edino pomembno /telo, um, ego, duša/ in ki delijo čustva na dobra in slaba. Kaj se dogaja? Ko se sproži čustven odziv, jeza recimo, ga dojemajo kot, kaj vem, znak šibkosti, nečistosti, nerazsvetljenosti, nizke vibracije... in poskušajo ta odziv potlačiti, negirati, zanemariti. Se delat, da niso jezni.

Recimo: "ne smem se jezit, jst sem ja že tolk duhovno razvit; jezijo se samo primitivci; ne smem se jezit, ker je učitelj reku, da je to narobe, negativno, znak da nisem še nč al pa premal naredu na seb; mama in oče mi ne pustita, da se jezim /sploh pr ženskah, ki pol jokajo, ker jok je pa dovoljen zanje/...pa tko.

Potlačena, negirana čustva nikamor ne zginejo. Nabirajo se v tebi in ti jemljejo energijo, ker čustva tlačit ne morš, ne da bi se trudu. Človek, ki tlači čustva je kt en zombi, pa še brez energije zraven. In to ni dobr, ker, ko bo lonec poln, bo dost sam ena kapljica, pa se bo vse zlil ven, če pa bo pokrovka dost dobra, bodo pa ta potlačena čustva začela razjedat od znotrej v tako al pa drgačno bolezen.

Poleg tega, da lahko zboliš zarad tlačenja čustev, ima negiranje ali tlačenje še eno pomanjkljivost. Onemogoča ti, da bi zastopu, kaj ti čustva sporočajo, ker vsa čustva nekej sporočajo in so prou zarad tega vsa dobra; recimo sram ti sporoča, da si prekoraču mejo al pa da jo je en drug, strah ti sporoča, da je nevarn, da prever, da se ustav; jeza ti sporoča, da se postav zase, postav mejo, žalost ti sporoča izgubo...

Če maš čustvo potlačen al pa clo odrezan, si oropan za pomembno sporočilnost tega čustva. Zato je dobr sebe poslušat, opazovat in ugotovit, kaj čutim in zakaj čutim....

 

Kontrola odzivov na čustva pa pomen, kako se bom odzval, ko me čustvo preplavi. Ko me preplavi jeza, lahko razbijem otroke, ženo, lahko razbijem sebe, lahko grem v gmajno in se derem na smreke, lahko vzamem sekiro in sekam drva, lahko grem laufat. Če razbijem sebe al pa familijo, škodujem sebi ali drugim, če izberem vpitje v gmajni, ne škodujem nikomur, če grem laufat, si nabiram kondicijo, če nasekam drva za zimo, je to koristno za celo družino, ker nam bo toplo pozimi.

A sem kej tlaču jezo? Nič. Bil sem jezen, konkretno jezen in vso energijo, ki mi jo je jeza dala /poleg veselja edino jeza daje energijo, sram, gnus, žalost, strah jo jemljejo/, sem uporabil na način, ki sem ga izbral. In jst sem bil tist, ki sem se odločil, kateri način bo to; koristen ali nekoristen.

 

In če svoja čustva prepoznavam, če vem od kod izvirajo in zakaj, velik lažje izbiram najprimernejši način izražanja čustev in se ne prepuščam podzavestni reakciji, ki je bla takrat, ko se je zapekla v podzavest vrjetno smiselna, dons, ko sem pa odrasu, pa mrbit ni več. A ne.

 

A je to težko počet? Bit pozoren, prepoznavat govorico svojga telesa, se zavedat, kaj občutim in iskat, zakaj tako čutim, od kod to izvira ter prepoznavat avtomatske, podzavestne reakcije na občutja in izbirat primernejša, neboleča vedenja ni kr nekej spontanega in čez noč. Ne ni.

 

Je pa vredno. Zakaj? Ker se samo tko lahko znebiš starih bolečih, nefunkcionalnih vzorcev vedenja in jih zamenjaš z novimi, takimi, ki ti blj odgovarjajo, ne da bi si moral omejevat prostor in se izogibat, enim situacijam.

 

[Minnie]

Butl, pa tebe je res lepo brati. Od tebe človek može polno toga naučiti.

[butl]

[free]

Hoy

napisem kaj vec drugic, zaenkrat pa le odgovor na prvo vprasanje:

Kaj sem mislil...:

Mislim da ni vedno koristno zadrzevat custev.

Obstajajo menda bolj in manj zavestne kakor tudi manj zavedne tezave, ki lahko vplivajo tudi na nasa custvena stanja. Torej zavestni in podzavestni vzorci. Recimo zgodi se, da smo jezni na nekoga, zaradi tega, ker je povzrocil neko nelagodje v nas. Ker nismo vedno povsem zavestni svojih obcutkov, tudi vedno ne razumemo od kje prihajajo in zakaj, ali pa si ne vzamemo vedno dovolj casa in prostora, da se ukvarjamo tudi z njimi, se zgodi, da se okoliscine kot nezeljeni custveni odzivi dogajajo tudi spontano. Spontani prepiri, spontane slabovoljnosti, skrbi, jeze, itn. Vcasih so lahko vzroki povsem naravne narave kot vpliv vremena, slabega pocutja, kot tudi notranjih procesov, taksnih ali drugacnih okoliscin. Morda celo intuinitivne slutnje.

Zato je vcasih recimo storit nekaj da popusti kontrola primerno, osvobajajoce, zdravo. Nekateri ljudje se recimo napijejo, drugi zadrogirajo, tretji energijo skanalizirajo preko sporta, z meditacijo, s plesom, taksno ali drugacno umetnostjo, itn.

 

Ce pa custva konstanto nadzorujemo v recimo preveliki meri, pa lahko tudi sami sebe blokiramo, da se izrazi tisto kar je v nas oz. kar se zeli ali naj bi se izrazilo preko custev. Neredki so umetniki, subtilnejse osebnosti, taksni in drugacni poklici katerim so custva glavno prevodnik prenosa energij v materialni svet. Seveda nadalje prek etra in fizisa v svet.

 

Torej, to sem mislil.

O Free

Zakaj mislš, da ni koristno? In kva nej bi to pomenil, da si skontroliran?

[Minnie]

Hoy

napisem kaj vec drugic, zaenkrat pa le odgovor na prvo vprasanje:

Kaj sem mislil...:

Mislim da ni vedno koristno zadrzevat custev.

Obstajajo menda bolj in manj zavestne kakor tudi manj zavede tezave, ki lahko vplivajo tudi na custvena stanja. Torej zavestni in podzavestni vzorci. Recimo zgodi se, da smo jezni na nekoga, zaradi tega, ker je povzrocil neko nelagodje v nas. Ker nismo vedno povsem zavestni svojih obcutkov ali pa si ne vzamemo vedno dovolj casa in prostora, da se ukvarjamo tudi z njimi, se zgodi, da se okoliscina dogajajo tudi spontano. Spontani prepiri, spontane salobovoljnosti, skrbi, slabovoljnosti itn. Vcasih so lahko vzroki povsem naravne narave kot vpliv vremena, slabega pocutja, notranjih procesov, taksnih ali drugacnih okoliscin.

Zato je vcasih recimo storit nekaj da popusti kontrola primerno. Osvobajajoce, zdravo. Nekateri ljudje se recimo napijejo,drugi drogirajo, tretji skanalizirajo preko sporta, meditacijo, s plesom, taksno ali drugacno umetnostjo, itn.

Torej, to sem mislil.

 

 

Vse je to butl lepo povedal. Izdvajam navedek. Ampak mislim da pravzaprav mislite isto.

 

O Free

 

 

 

Kontrola odzivov na čustva pa pomen, kako se bom odzval, ko me čustvo preplavi. Ko me preplavi jeza, lahko razbijem otroke, ženo, lahko razbijem sebe, lahko grem v gmajno in se derem na smreke, lahko vzamem sekiro in sekam drva, lahko grem laufat. Če razbijem sebe al pa familijo, škodujem sebi ali drugim, če izberem vpitje v gmajni, ne škodujem nikomur, če grem laufat, si nabiram kondicijo, če nasekam drva za zimo, je to koristno za celo družino, ker nam bo toplo pozimi.

A sem kej tlaču jezo? Nič. Bil sem jezen, konkretno jezen in vso energijo, ki mi jo je jeza dala /poleg veselja edino jeza daje energijo, sram, gnus, žalost, strah jo jemljejo/, sem uporabil na način, ki sem ga izbral. In jst sem bil tist, ki sem se odločil, kateri način bo to; koristen ali nekoristen.

 

 

 

[Guest Jeti]

le kako bi se končalo, če ne bi bilo toliko negativnih misli in linča s strani medijev ... in nas samih x!x ¸

 

ste se mogoče vprašali x!x

[free]

ja, strinjam. mislim pa, da je najprej potrebno nehat z manipuliranjem. zakaj pa manipuliraje nastane... pa je vec razlogov.

[free]

ja verjetn res.

 

se mi zdi da tega ni vec veliko, da bi kdo se ucil, da custva niso vredu... bolj se mi zdi, da ko nekdo custva vseeno izrazi, jih malokdo zeli tudo sprejeti v smislu, aha proces. Sledijo seveda obsodbe.

Ob tem pa ljudje na fine in subtilne nacine svoje custvene negotovnosti in nesprejemanja ter prepricanja valijo na ramena drugih v imenu boga, dobrega in ljubezni. Ko se nekdo odzove, pac na morda manj fin ali zavesten ali kontroliran nacin, pa je ravno on tisti, ki "ima probleme".

 

Obenem pa, ljudje kot lahko vidis skozi nek custven dogodek izfuravajo svoje furstracije, negatiovna custva, whatever in sploh ni nujno, da gre za neko konkretno stvar. Vcasih je nekomu potreen le majhen razlog (kapljica kot pravis) in bo cloveku natresel na ramena se vse drugo kr ga mori.

da. skoda ker tega nisem vedel ze prej, kar si pial o jezi, zalosti oziroma znacilnostih...

 

Strinjam, a v praksi najveckrat zal ni tako lahko. Vsaj meni ne.

 

Ljudje pogosto zamenjujejo dve stvari; kontrolo čustvenih odzivov in kontrolo odzivov na čustva.

 

Sploh je to opazno pri ljudeh, ki sledijo duhovnim doktrinam, ki posamezne gradnike človeka opredeljujejo kot nekaj, kar je nepomembno, kar človeka ovira, proti čemer se borijo, kar je edino pomembno /telo, um, ego, duša/ in ki delijo čustva na dobra in slaba. Kaj se dogaja? Ko se sproži čustven odziv, jeza recimo, ga dojemajo kot, kaj vem, znak šibkosti, nečistosti, nerazsvetljenosti, nizke vibracije... in poskušajo ta odziv potlačiti, negirati, zanemariti. Se delat, da niso jezni.

 

... Onemogoča ti, da bi zastopu, kaj ti čustva sporočajo, ker vsa čustva nekej sporočajo in so prou zarad tega vsa dobra; recimo sram ti sporoča, da si prekoraču mejo al pa da jo je en drug, strah ti sporoča, da je nevarn, da prever, da se ustav; jeza ti sporoča, da se postav zase, postav mejo, žalost ti sporoča izgubo...

Če maš čustvo potlačen al pa clo odrezan, si oropan za pomembno sporočilnost tega čustva. Zato je dobr sebe poslušat, opazovat in ugotovit, kaj čutim in zakaj čutim....

 

In če svoja čustva prepoznavam, če vem od kod izvirajo in zakaj, velik lažje izbiram najprimernejši način izražanja čustev in se ne prepuščam podzavestni reakciji, ki je bla takrat, ko se je zapekla v podzavest vrjetno smiselna, dons, ko sem pa odrasu, pa mrbit ni več. A ne.

A je to težko počet? Bit pozoren, prepoznavat govorico svojga telesa, se zavedat, kaj občutim in iskat, zakaj tako čutim, od kod to izvira ter prepoznavat avtomatske, podzavestne reakcije na občutja in izbirat primernejša, neboleča vedenja ni kr nekej spontanega in čez noč. Ne ni.

[butl]

Free živjo

 

A lahko blj razložiš, kaj si napisal, ker nisem ziher, da sem te zastopu. Kva je tist, kar te mede? Mam občutek, da enkrat govoriš o vplivu nase, enkrat o vplivih na druge. Najlažje je debatirat, če svoje, kva vem, strahove, dvome, slabe izkušnje... izraziš kr s konkretnimi primeri. Bo lažje in blj učinkovito.

 

[free]

Da, strinjam, a mislim, da nekaterih zadev ne bi bilo dobro govort tule, da ne bi prineslo neke custvene nezeljene energije v sirsi krog.

 

Bom pa bolj posredno napisal par misli.

V mojih manj zeljenih ali negativnih izkusnjah se je dogajalo tudi to, da racionalnost in vloge, ki jih ljudje igrajo zamenjujejo njihovo srcnost in pristnost. Recimo: Sem psihiater, terapevt, ucitelj in pomagam, a pomagam iz te vloge. Torej vloge terapevta. Vloga ki ima za seboj prepricanja o tem kaj je prav in kaj ne, v kateri predal koga vtakniti in kako z njim postopati glede na dolocene odzive in reakcije.

Vloga zdrave pameti in empatije pa je skrita za to vlogo in do cloveka ne pride. Mislim celo, da imajo nekatere vloge veckrat svoj izvor v koristoljubju, rajsi kot pa v neki resnicni poklicanosti nekomu pomagati. Vloga ki prihaja iz Jaz sem tisti ki pomaga, moje delo je pomagati, ne pa iz moje "cutenje pomaga". Identifikacija osebnosti, ne preslikava notranjega odziva. Iz odlocitve osebnosti in vezanosti, ne pa njena nevezanost in kot orodje; s tem tudi moznost za kaj vec.

 

Prepricanosti lahko ustvarja celo zelo mocne custvene reakcije. Bolezni, razlicne okvare delovanja psihe, fanaticnosti itn.

Pravijo da je najprej misel, potem custvo, potem dejanje.

 

Res je vsakdo svoje srece kovac.

 

Konkretnih okoliscin pa ne bom tukaj pisal, razne ce se spomnim kaksne od nekoc.

 

smo na forumu ze pisali tudi o flegmatikih, kulerikih, singvinikih in melanholikih v temi:http://www.lunin.net/forum/style_images/1/nav_m.gif TEMPERAMENT, Ali poznate svoj temperament? morda se komu teorije o tem zdijo zanimive.

Sam temperament se mi zdi lahko precej povezan z nacinom custenega odzivaja posameznika na dolocene okoliscine.

Temu primerno recimo kuleriku ni roblem da pop.... odvisno je pac kako dalec gre v njegovem izrazanju oz. ali prestopa meje zdrave pameti.