rachek 15. oktober 2003 Prijavi Deli 15. oktober 2003 Jaz učitelja že ne bi tožila.... tako ali tako je kaznovan ze celo življenje.... zelo težko bo zameglil spomin na dogodek in film v glavi.... ta se mu bo vrtel do konca življenja.... in do konca življenja se bo spraševal... kaj pa, če bi.... Ne glede na to, da to ni bil njegov otrok, mislim, da je njemu najhuje... bil je zraven, videl je, pa še odgovornost je bila njegova... Ubogi človek Ja, če se človek popolnoma zaveda svoje odgovornosti, je že to dovolj huda kazen. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
nada 15. oktober 2003 Prijavi Deli 15. oktober 2003 Mick...ne glede na uradno stališče lahko starši vložijo samostojno civilno tožbo... to sem mislila... nisem mislila zavarovalnice nada Citiraj BODI SVOBODEN, TO JE TVOJE POSLANSTVO! Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Pujsita 15. oktober 2003 Prijavi Deli 15. oktober 2003 Jaz učitelja že ne bi tožila.... tako ali tako je kaznovan ze celo življenje.... zelo težko bo zameglil spomin na dogodek in film v glavi.... ta se mu bo vrtel do konca življenja.... in do konca življenja se bo spraševal... kaj pa, če bi.... Ne glede na to, da to ni bil njegov otrok, mislim, da je njemu najhuje... bil je zraven, videl je, pa še odgovornost je bila njegova... Ubogi človek Ja, če se človek popolnoma zaveda svoje odgovornosti, je že to dovolj huda kazen. Komu pa sploh je lahko vseeno ob čem takem? Citiraj Ni porazenec kdor je porazen, porazenec je kdor se po porazu ne pobere. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
nada 15. oktober 2003 Prijavi Deli 15. oktober 2003 JanjaK... žal so tudi taki.... :xx!: nada Citiraj BODI SVOBODEN, TO JE TVOJE POSLANSTVO! Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Mick 15. oktober 2003 Prijavi Deli 15. oktober 2003 Nada.....kakšno tožbo.......in zoper koga? Vsak lahko vloži civilno tožbo.......a misliš tožbo za odškodnino? Citiraj Nikogar ne obrekujem, samo govorim, kar mislim. K. Čapek Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
rachek 15. oktober 2003 Prijavi Deli 15. oktober 2003 Poudarek je na kazni, ne na tem, da bi bilo nekomu vseeno, nekomu pa ne ... Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Pujsita 16. oktober 2003 Prijavi Deli 16. oktober 2003 Ja, saj. Mi smo samo rekli, da je že to, da si odgovoren za otroka in se ti kaj takega zgodi hudo breme, ne vem kako to človek sploh lahko pospravi v sebi, verjetno ti ta zadeva mnogokrat v življenju udari ven ob raznih situacijah (ne vem, če lahko sploh kakorkoli za vekomaj pospraviš v sebi). Kakršnakoli drugačna kazen itak sploh ni konkurenčna (niti pol tako huda). Citiraj Ni porazenec kdor je porazen, porazenec je kdor se po porazu ne pobere. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Guest sanjalica 21. oktober 2003 Prijavi Deli 21. oktober 2003 Danes sem preživela nekaj časa z Davorjevim očetom. Sedaj sem šla prebirat svoj post, preden sem ga spoznala in temu človeku pogledala v oči in še preden mi je bilo dano občutiti njegovo bolečino. Preden je na mizo položil njegovo sliko sem mislila, da bom zmogla.... Rutina. Potem pa...fotografija me je osupnila. Fant zgleda...kot moj sin. Grozljivo. Imela sem cmok v grlu, poskušala sem zadržati solze; vendar ko sem ga gledala je bolečino prenašal name. Na forumu bilo izraženo razmišljanje ... tožiti ali ne tožiti....... Nič in nihče mu ne bo vrnil otroka, sestra in brat doživljata more....ta vikend so preživeli na Boču, želeli so videti in spoznati kraj, kjer se je zgodila nesreča, se pogovoriti in zahvaliti tistim, ki so bili tam.... in njegove besede pravijo... "Ni bila usoda, bila je neodgovornost." Deset minut so bili oddaljeni od koče, po vijugah bi morali hoditi, pa so izbrali bližnico...strmo navzdol. In bodimo odkriti, kraj, odkoder izvirajo, je ravenski kraj....ti otroci niso navajeni hoditi po gorah, planinah.... Vsaj velika večina ne in tudi copati so bili verjetno neprimerni za tak sestop..... Ne vem...razumem ga. Grozljivo. In ko slišiš ozadje, kaj vse se jim še "dogaja" se vprašaš...a res morajo ene družine nositi tako breme??? Preganjajo me njegove oči...... Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Marsa 21. oktober 2003 Prijavi Deli 21. oktober 2003 Karkoli recemo so vseeno samo besede... ce se tako so-cutimo, so tu morda tako gole in hladne...To so zal tudi testi za druzine in zal, zal zal... veckrat ne ali pa samo zadostno opravijo tole.Ne, saj... slisi se kruto... ker ne morem zastat z besedo... ... znizat glasu... ... ker ne delam z obrazom tako kot delam oz. kot ti tega ne vidis...Hocem pa reci... razumem, stekam... vse...... a vendar...Ali je moc spremeniti ze storjeno?Ali je mozno povrniti skodo?Ali je dovolj energije za kopati po preteklosti, boleci...Vseeno mislim, da bi morda energija odpuscanja dala vec zadoscenja kot pa doseci 'pravico'...Tezko sodim, ne smem in ne morem sodit...Razmisljam. Grozno. Zalostno. Citiraj Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.Picasso Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
nada 21. oktober 2003 Prijavi Deli 21. oktober 2003 Samo še tole bi dodala, ker me ta tema boli... preveč mojih mladih je šlo... zaradi nesreč ali bolezni.... Tak dogodek se zgodi... bolel bo vedno, samo z leti sprejmeš to kar se je zgodilo in sprejmeš bolečino... Po takih tragedijah pa je edino kar nam preostane to, da se naučimo s tem živeti in preživeti.... Citiraj BODI SVOBODEN, TO JE TVOJE POSLANSTVO! Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Vojko 21. oktober 2003 Prijavi Deli 21. oktober 2003 Samo še tole bi dodala, ker me ta tema boli... preveč mojih mladih je šlo... zaradi nesreč ali bolezni.... Tak dogodek se zgodi... bolel bo vedno, samo z leti sprejmeš to kar se je zgodilo in sprejmeš bolečino... Po takih tragedijah pa je edino kar nam preostane to, da se naučimo s tem živeti in preživeti....Nada Strinjam se s teboj. Hkrati pa: Obsojati učitelja - grdo!Videl sem kako je dijakinja umrla na športnem dnevu - na stadionu.Videl sem ljudi, ki so padli na najbolj navadnem pločniku... Kjerkoli se lahko zgodi...In kljerkoli se zgodi - boli, boli tiste, ki so človeku blizu, posebej, če je tako mlad kot tale šolar. Ob takih trenutkih se spomnim posnetka iz potresa v Italiji lansko leto, ko je nekdo od rdečega križa dejal: Nič ne moreš reči, samo objameš lahko tistega, ki je izgubil svojega otroka... Citiraj Si želiš več od življenja?Privošči si življenjski coaching!Vojko J Kalane: vojko@9zvezd.comt: @vojko_9kit: @vojko629 Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
sonce 22. oktober 2003 Prijavi Deli 22. oktober 2003 Izgubiti otroka se mi zdi grozno, da drug otrok umre, ko naj bi bila odgovorna zanj, ravno tako. Že misel na to mi povzroča bolečino, kaj šele, če bi se res zgodilo ... Hočem reči, da mi nekoga obtožiti krivde nebi prineslo zadoščenja ali zmanjšalo bolečine, kajti stvar je dokončna, otroka ni več. Enostavno je treba to sprejeti in preživeti.Pomembno je le v tem primeru, da se z raziskavo in kaznijo po možnosti preprečijo nadalnje nesreče. Sonce Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Guest sanjalica 22. oktober 2003 Prijavi Deli 22. oktober 2003 Verjetno sem tako premišljevala kot vi...dokler nisem spoznala očka....Potem pomislim na učitelja (ki ga tudi poznam)....Vidim svojega sina....... Ni besed; je samo groza pri misli...kako bi reagirala. Lahko govorimo in modrujemo; ker nismo v tisti koži, ko bomo... (in ne želim biti jaz in ne želim to niti za nikogar x!x ) bomo verejetno drugače.... Mislim, da takrat ni več razuma...je samo srce, bolečina, razočaranje, gnev... So trenutki, ko ljudje izgubimo razum..... In verjamem, da je izguba otroka, ki ga obožuješ in ljubiš...tak trenutek. Ne pravim, da je prav...da gleda z jezo in besom na dogodek, na učitelja, na njihovo odgovornost... ga pa razumem. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Marsa 22. oktober 2003 Prijavi Deli 22. oktober 2003 ... Mislim, da takrat ni več razuma...je samo srce, bolečina, razočaranje, gnev... So trenutki, ko ljudje izgubimo razum..... In verjamem, da je izguba otroka, ki ga obožuješ in ljubiš...tak trenutek. ...Saj... Citiraj Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.Picasso Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
El Nino 22. oktober 2003 Prijavi Deli 22. oktober 2003 Nesreče se in se bodo dogajale... lej otroke povozijo na poti v šolo, otroke povozijo na poti v šolo, otroci umirajo od lakote... resno ne razumem zakaj je zdaj tolko skrbi zarad tega ker je en umru v šoli... pa še to na izletu, ej lohk bi se spotakn padu na glavo in konec, to je treba sprejet, upat da se ne zgodi, ampak če se pač se, ne moreš tega preprečit, smilijo se mi sam odgovorni učitelji ker jih bodo zdej čist zjebali, javnost in mediji in to... Citiraj Rad bi se z vami družil tudi v živo, povejte mi če se kdaj mudite v moji okolici LJ, Moste. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Guest sanjalica 22. oktober 2003 Prijavi Deli 22. oktober 2003 ElNino z nobeno besedo iz tvojega posta se ne strinjam x!x In če se ti smilijo "samo odgovorni učitelji" potem...boš še dolgo moral rasti.........in spoznavati svet in spoznati tudi - kaj je brezpogojna ljubezen. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
otožna 22. oktober 2003 Prijavi Deli 22. oktober 2003 jaz pa se strinjam z enim delom njegovega posta, Sanjalica, resnično otroci umirajo povsod in to je najbolj žalostno, da se to dogaja, mar ne? Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Guest sanjalica 22. oktober 2003 Prijavi Deli 22. oktober 2003 Otožna da...strinjala bi se s tem delom, če bi ne brala naprej : ...resno ne razumem zakaj je zdaj tolko skrbi zarad tega ker je en umru v šoli - vendar sem prebrala do konca. In prebrano mi je pustilo grenak priokus, žal. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
otožna 22. oktober 2003 Prijavi Deli 22. oktober 2003 Sej te razumem, ker sem prebrala do konca, ampak tisto je resnično žalostno, kot je žalostna ta nepotrebna smrt, ampak v delčku sekunde, v delčku sekunde se lahko uniči vse. Hudo mi je za starše, sestro, ker v tem trenutku so oni tisti ki trpijo in ne mali. In ne želim se postavljati v njihovo kožo niti kadarkoli to občutiti. Zanj je naloga v tem življenju končana. Žal. In to tudi pusti grenak priukus Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
El Nino 22. oktober 2003 Prijavi Deli 22. oktober 2003 neglede na to, kako rad mam nekoga, nima to nobene veze z žalovanjem ob njegovi/njeni smrti, imam striktno vzhodnjaški pogled na to, smrt je del življenja, saj nihče si ne zasluži smrti, a če ga je ta vseeno doletela, pol prav, očitno je tako treba, nesreča je zame dokaj naravna smrt, hudo mi je za vse tiste ki umrejo zato ker si kaki U.N. zmislijo sankcije in nehajo dobavljat hrano, in počasi uničujejo državo, hudo mi je za vse otroke ki jim aids pobere starše, življenje je kruto a pravično, zato se, sanjalica, na žalost morem strinjat, z mojimi besedami, ... lohk pa greva debatirat o sebični in brezpogojni ljubezni, s kero me napadaš, če nekoga res ljubiš mu pustiš celo umreti, če ne more drugače, če pa ga sebično ljubiš ga obdržiš pri življenju da ti še naprej služi kot ljubljena oseba, hja, tko je to, nevem, morda bo zvenelo to blazno nesensitivno, ampak filozofsko gledano mam prav. zahodno moralno, pa seveda ti, ampak temu se jaz upiram. krščanska morala, khm katoliška morala mi je tuja. Smrt je del življenja, kot tako jo sprejemam, delat tragedijo iz ene smrti je brez veze, ko so miljoni ob tem statistika, kako lahko ljudje mirno stojimo ob smrti tiočev, 1 nas pa gane do srca. nekaj tu ne štima. če je tako je treba poiskat vzroke... zakaj lahko toleriramo par tisoč mrtvih otrok ne moremo pa enega samega?, argumentiraj mi stvar, pa spremenim svoje mnenje če mi daš logičen zaključek, vsi iracionalni me ne zanimajo, lahko so spiritualni, čarovniški... ampak naj ne bodo, čustveni. Citiraj Rad bi se z vami družil tudi v živo, povejte mi če se kdaj mudite v moji okolici LJ, Moste. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Guest sanjalica 22. oktober 2003 Prijavi Deli 22. oktober 2003 Ne morem (niti te nočem x!x ) prepričevati; ni mi dana ta sposobnost. Še manj mi je dana sposobnost...ne razmišljati o smrti čustveno. O izgubi otroka. Ker sem v prvi vrsti - MATI. In ti lahko filozofiraš do onemoglosti...ko boš držal SVOJEGA OTROKA v rokah...potem se vsedi pred svoj post, ga preberi in mi povej... delat tragedijo iz ene smrti je brez veze, ko so miljoni ob tem statistika da še vedno tako misliš in čutiš x!x Takrat, ko imaš v naročju svojega otroka, ni filozofije, ni čarovništva, ni krščanskega ali vzhodnjaškega pogleda na smrt...je samo eno...STARŠEVSKA BREZMEJNA LJUBEZEN DO OTROKA IN BOJ ZA NJEGOVO ŽIVLJENJE ZA VSAKO CENO! In prepričana sem, da bo vsako mami na tem forumu zajela panika...ko bi ji nekdo ob smrti otroka zapisal: "delat tragedijo iz ene smrti je brez veze"... Kajti VSE DRUGO je BREZ VEZE...samo ljubezen do ENEGA OTROKA ima vezo. In ne morem pisati nečustveno, ker nisem nečustveno bitje! Čutim in občutim. In taki so moji posti. Ne filozofiram... Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
otožna 23. oktober 2003 Prijavi Deli 23. oktober 2003 Naj ti tule El Nino še jaz odgovorim. Tudi jaz sem smrt sprejela kot nekaj življenjskega, nekaj, kar je sestavni del življenja, mislim da so ravno dve zaporedni izgubi starih staršev pripomogle k tem, da sem začela razmišljat, brat in se učit v smeri kaj pa vem recimo duhovnosti. tudi jaz sem nekako lažje prenesla smrt obeh kot bi sicer, nisem pa ostala ravnodušna. Zakaj? Ker sem jima imela še toliko stvari za povedat, delovala sem sebično, jokala sem zaradi sebe. Sama se je ne bojim, vsaj mislim da ne, ne vem, če bi mi kdo rekel, imaš še teden dni življenja, bi mogoče spremenila pogled nanjo. ne bojim se pekla niti ne veselim nebes. Imam drugačen pogled na to. Vem, toliko ljudi umre, na takšen al drugačen način. Določene zgodbe nas ganejo, druge pridejo do srca, spet tretje gredo mimo mene. Velikokrat si rečeš, bolje je tako, saj je le še trpel. Za svojega otroka pa si ne morem in nočem predstavljati, da ga izgubim.Preprosto, je del mene. Zanjo bi dala svoje življenje, tu se moje dojemanje o smrti konča, tu je ne morem sprejet, oziroma nočem. Mogoče če bi bila mala ne vem priključena na kakšne aparate, ki bi jo ohranjali pri življenju, bi si želela rešitve zanjo, vendar bi se oklepala še vsake rešilne bitke. Nesebična ljubezen - poznam njen pojem in mislim da sem sposobna nesebično ljubiti oziroma da ljubim, vendar pri svojem otroku sem torej sebična, mislim, da boš ti tud. Veš, kot te objamejo drobne rokice, se stisnejo k tebi in ti z žarečimi očmi rečejo, da te ima rad, to je nekaj najlepšega. tu je filozofija odveč. lep pozdrav Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Guest sanjalica 23. oktober 2003 Prijavi Deli 23. oktober 2003 Otožna Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Marsa 23. oktober 2003 Prijavi Deli 23. oktober 2003 Res je, vendar El Nino NI mama. In nikoli ne bo.Ce pa bo oce, najbrz bo, pa ne dvomim, da ga bi sicer to prizadelo (najbrz nic manj od one mame, ki brezglavo terja pravico okoli) - menim pa, da bi utegnilo njegovo mnenje se vedno biti tako.Ja, zdi se kruto, vendar se moram strinjati z njim. Sanjalica - kaj ces boldat, oznacevat, poudarjat - ti kot mati menis tako, El Nino kot mlad fant pa misli drugace in gleda bolj filozofsko. Dvomim, da bos to spremenila. Menim tudi, da je njegov pogled na to zelo zdrav in normalen. Pa ga zdaj na odgovornost klices, ces - naj si se enkrat prebere. x!x Pretiravas.Menim celo, da bi nam prav prisel njegov pogled - zelo velikokrat.Poleg tega ima on se to mladostnisko 'krutost' - ne misli tocno tako, s tako tezho, kot je tole tu napisano... Prej si se imela nekaj socutja se za ucitelja, Sanjalica - zdaj pa si samo se mati... Citiraj Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.Picasso Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
astra 23. oktober 2003 Prijavi Deli 23. oktober 2003 Saj...Sanjalica..razumem te...saj veš, da sem tudi mati...in raje ne pomislim..kako bi bilo...če.. :xx!: Pa vendar...nekako se mi zdi...da bo sčasoma...bolečina vsaj malo popustila...nikoli popolnoma...pa vendar...in ob tem se sprašujem...kako pa je živeti...z občutkom KRIVDE...ta občutek...nikoli ne bo izginil...In...zdaj bom rekla...nekaj bogokletnega...pa vendar...če bi jaz bila postavljena pred takšno preizkušnjo...bi raje izbrala izgubo...kot pa krivdo...da sem nekomu povzročila izgubo... Eh...zdaj mi je lahko govoriti...ko gledam tole od strani... Astra Citiraj Per aspera ad astra Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Recommended Posts
Pridruži se debati
Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.