NajzgodnejŠi spomin

[loncek1]

... kam sega tvoj prvi spomin, koliko si bil star...

 

...spominjam se (staros tri leta) , ko me je mama oblačila na mizi za v vrtec in nisem bila najbolj navdušena...

[Vojko]

... kam sega tvoj prvi spomin, koliko si bil star...

 

...spominjam se (staros tri leta) , ko me je mama oblačila na mizi za v vrtec in nisem bila najbolj navdušena...

Moj najzgodnejši spomin sega v starost približno dva meseca.

 

Spominjam se, kako je moj oče (ki je bil za časa mojega rojstva in vse do takrat na šolanju daleč od doma) prišel v sobo (kjer sem - kakor spal) se ustavil na vratih in me gledal - bil je strašno visok človek, ki ga nisem poznal a se mi je zdel zelo domač.

 

 

Seveda so mi vsi prigovarjali, kako mi je to pripovedovala moja mama, vendar se pač meni tega ne da dopovedat, saj sva v mojem spominu - samo midva.

 

No, po teozofski (in tudi kakšni drugi) razlagi je popolnoma mogoče, da je bila tam tudi moja mami, saj sta otrok in mati v tistem času še popolnoma ista entiteta. Otrok pa se resno začne ločevati od svoje matere pri enajstih do trinajstih letih, oziroma takrat, ko dolge kosti začno iz hrustanca - kosteneti.

 

pa pa, Vojko

[pokowc]

..jest sm delau že pr 4,petih letih se mi zdi ene poizkuse. kakšn bo ,ko bom bl starejši videt, preprosto; slikal so me z nonotom in zanalašč sm imel v roki en piškot in ta piškot je seveda obstal na sliki .še danes se smejim kaj vse sem si že takrat dovolu delat in testirat ,vse kar je živo Tut v vrtcu sm zanalašč se spomnm delau ograjo za svojo kojco. Pa na skrivaj metau kruh v smeti, ker se ni to smelo, jest sm pa ga in potem čakau,de se bo kaj zgodilo, če ga najdejo

[nord]

jaz se pa spomnim da sem bila zlo osamljen otrok (sem edinka). in ker mi je bilo vedno dolgčas sem se nekje na vrtu skrila in me niso nikjer našli. pol so me pa v vrtec vtaknili in sem bila srečna. tam sem tut kristalko spoznala.

[aakhut]

 

 

vojc dej pust teozofijo....pa raj veter prodaji... :xx!:

 

 

 

666

[Mick]

...aakhut pa meglo........

[milenacs]

Nisem še imela tri leta, ko sem bila v bolnišnici na operaciji mandljev. Spomnim se ozkega in temnega hodnika, kjer sem z očetom ali mamo čakala na pregled pred sprejemom, potem se spomnim pregleda pred operacijo, pa tega, da smo enkrat imeli za kosilo pire krompir s špinačo (doma sem sicer trdila, da smo morali jesti naribane kumarične olupke - špinače namreč nisem poznala, ker je z bratom nisva marala) in koščkom govedine, predvsem pa se spomnim tega, kako sem se "cica-ramo" odpravila z očetom domov iz bolnišnice.

 

Milena

[anaconda]

starost ne bi mogla določit, spomnim se le, da me je mami previjala in da mi je bilo nerodno.

[otožna]

glede na to da smo se preselili ko sem bila stara štiri leta, imam jaz torej kar precej spominov na obdobje do takrat. enkrat ej to je še ful živo, me je ati peljal zadaj na motorju in kar naenkrat motor ne gre več naprej, se obrne okrog in kaj opazi, mojo nogo med "špriklami", noga ni utrpela posledic, al pa tisto. jaz grem ven in mami mi naroča, da naj bom pridna, da naj ne lezem vsepovsod, itn in kaj se zgodi, čez nekaj minut imam trsko v kolenu, kaj čem, jaz kot jaz...

[laja]

jaz se pa sploh ne spomnim nič izpred petega leta - k mi je mama dala dnar in mi dovolila, da sem si šla sama v trgovino nogavičke kupit - temno modre s čipko ob robu

 

sem pa pred kratkim o tem brala v Moč zdravilnih rok - kak se v zgodnjem otroštvu nekateri še upirajo tokratni inkarnaciji in so še bolj navezani na duhovne tovariše kot na nove starše

 

sem pa mela v otroštvu kar neki flešov iz prejšnjega življeja in vmesnega (posmrtnega al predrojstvenega življenja-kaj vem, kaj bi blo ustreznejše ime)

[rachek]

in ker  mi je bilo vedno dolgčas sem se nekje na vrtu skrila in me niso nikjer našli.

Pravi mali "devil", ha?

 

BTW: Najlepšo in najprisrčnejšo ikonico na forumu maš.

[El Nino]

men se zdi pa od anakonde najbolj prisrčna ikonca (če odmislimo kačje ime....) taka roza bejba..... mmm

[El Nino]

hehe jaz se pa spomnim kako sva s tatom, pekla jajca, ka pa vem kok star ampak precej micen..... 3,4,5 let... mislim da 4, mogoc 3, kavem

[Pujsita]

Jaz se tudi dpomnim, ko sem bila stara 4 leta in v taki rdeči oblekici z belimi pikicami, kako me je stara mama na kolesu pred seboj peljala. Ker še ni bilo pripravkov, sem stala kar na neki leseni deščici in prispela cela...

[otožna]

Sem se spomnila za prvi rojstni dan sem dobila zlato veružico s kar nekaj obeski in so jo tako lepo plamenčki popapkali, vem da sem imela vzrok, pa se ga še ne spomnim, tole moram preverit

[Guest sanjalica]

Zelo majhna sem morala biti... sedela sem v belem vozičku in spomnim se prvega pogleda na "nov dom"....

Voziček, v katerem sem sedela, je potiskala sestra ob nama pa je hodila mama....

 

Tliletainpol sem mela...

 

 

p.s.

Sedaj sem se spomnila; ker sem rojena na božični dan sem si kot otrok vedno izmišljevala zgodbice, kako me je "Jezušček" prinesel na smreki...in kako lepo je bilo "tam"...

[aurora]

ojoj, moj spomin na zgodnjo otroštvo. stara sem bila 4 leta, ko je moja sestrica v košari pričela neusmiljeno jokat, starši so delali na polju, jaz pa sem vedela da je lačna. vzela sem jo iz košare in jo hotela, normalno, podojiti, tako kot jo je mama. V tistem trenutku so vstopili in videli da jo držim v naročju in poskušam, da bi priteklo mleko iz moje bradavičke. pričeli so se smejati in komentirati, meni pa nerodno, hudo, kar užaljena in jezna sem bila, osramočene, kajti meni je bilo to čisto normalno. takrat sem se zaprla pred ljudmi. Danes mi gre na smeh, takrat mi je šlo pa na jok

[Guest sanjalica]

Aurora

[Šeherezada]

Živo se spominjam, ko sem bila stara mislim da 3 ali 4 leta, ko me je mama zavila v odejo in me ponoči odnesla k sosedi spat, da ne bi poslušala pijanega očeta, ki je razgrajal po stanovanju... Groza! In pol se spomnem, da sem se pri sosedi stiskala k njej v postelji in jokala in se tresla od strahu...

[Guest sanjalica]

Zakaj se vsi spominjamo slabih dogodkov

 

Nocoj moram vprašati svoje otroke...me res zanima...........

[otožna]

Sanjalica, no pa še nekaj lepega. V tistem času je bil ananas luksuz. Sedim na kuhinjski omarici, tudi pred četrtim letom, in tko z užitkom jem ananas, da imam vsa usta rdeča in pečejo, jaz pa še in še in še....

[aakhut]

 

 

mick pa §§§....

 

 

666

[aurora]

otožna ti ananas, jaz pa čokolado, neskončno dolgo čokolado,... ... - stric mi jo je prinesel v bolnišnico, polkilsko čokolado. prvič videla, zdela se mi je neskončno velika...

ali pa ko sem bila stara pet let na veselici, sem bila s starši na vaški veselici, takrat še ni bilo televizije zato, ko sem tekala sem ter tja sem se naenkrat znašla v objemu črnega moškega. Videla sem samo ogromne oči in bele zobe... Z razprtimi očmi in odprtimi usti sem se zaletavala od mize do mize in vpila, mami mami hudiča sem videla,... vsi so se smejali, meni pa so komaj dopovedali, da to ni bil hudič, temveč da obstajajo na svetu tudi črni ljudje.

[Guest sanjalica]

Otožna ...tudi jaz, bila v bolnici...jedla ananas...in so se mi vneli kotički ustnic....

 

V bolnici sem morala ostati 2 dni dlje, ker niso vedeli od česa imam to ... (na, pa sem spet pri slabem....)

[Guest sanjalica]

Aurora nehaj... ...se spet režim v to "kišto" - kot da me slika