Živeti v tišini

[Docko]

Življenje je lepo. Kako pa je živeti v svetu tišine? Ko za sluh uporabljaš oči in za govor roke.

[Volk K.L.]

Ne predstavljivo, glede na to da zbiram CD plošče in da dnevno kar veliko glasbe poslušam. To mi je konjiček, brez sluha sem :xx!: :xx!: . Tega si ne predstavljam.

[Pujsita]

Ja ena posebnih življenjskih okoliščin je. Tudi jaz si ne predstavljam, kako bi to spremenilo moje življenje, zdaj ko sem razvajena, ko mi sluh funkcionira. . Ampak karkoli pač skasiraš, je potrebno sprejeti in se prilagoditi in živeti maximalno.

 

Si tudi ne predstavljam živeti v temi, živeti brez nog, živeti z rakom ...... Nepredstavljivo, na mojo srečo.

[Marsa]

Zivjo Docko in dobrodosel!

Lepo, ko si nacel tole temo, da se malo spomnimo, kaj pomeni, ce lahko slisimo, vidimo...

Ali imas ti to v svojem zivljenju oz. je v tvoji blizini kdo gluh oz. gluhonem?

Jaz v bistvu globoko socustvujem z vsakim takim posameznikom.

Se mi pa zdi dbest - zdaj, ko je internet se bolj razpasel, je tudi za taksne ljudi s temi posebnimi potrebami lazje.

Zdaj lahko tudi oni komunicirajo.

Je pa nekaj... navadno ima potem taksen clovek bolj razvite druge cute in izpilijo svoje opazovanje.

[astra]

Moja sestrična...ki je od petega meseca starosti...živela z nami, ker ji je umrla mama...je gluhonema.

Imala je srečo, da je hodila v šolo v Mariboru, kjer so jih učili govoriti...ne pa uporabljati znakovno govorico.

Velikokrat sem si ogledala...njene nastope...ko je plesala v plesni skupini.Neverjetno...kakšen občutek za ritem...so imela ta dekleta.Še pevski zbor so imeli... x!x

 

Končala je srednjo šolo, danes je poročena...redno zaposlena...in ima punčko, ki sliši.

Z njo se sporazumevamo normalno, bere iz ustnic...in to je edino, na kar moramo biti pozorni.Sicer njena govorica ni popolnoma razumljiva...vendar se v par minutah navadiš..

Izjemno je nadarjena za risanje in oblikovanje...in marsikdaj opazi podrobnosti, ki jih mi spregledamo.

Danes ima probleme...kot vsi drugi...vendar se s tem, da je gluhonema...še najmanj ukvarja.

Neverjetno..kako se je hčera...navadila z njo ravnati.Še preden je shodila...je nikoli ni klicala...ampak se je odplazila do nje.Ker mama ni slišala njenega joka ponoči...je to funkcijo prevzel oče.

 

Zadnjič sem se od srca nasmejala...ko sem jo vprašala...kako shaja z babico...ki obupno dosti govori..in kar naprej komandira.Eh...je rekla...neham jo gledati...slišim pa jo tako ne...naj kar govori ona svoje...

 

Mogoče se zdi...da se mi gluhonemost ne zdi...grooozna ...ampak jaz sem z njo živela 25 let...in vidim, da ima darove...ki jih marsikdo nima..in vidim, da je SREČNA.

In na bratovi 40-letnici...je plesala do jutra...

 

Astra

[El Nino]

raje sem slep kot gluh, in raje sem gluh, kot brez tipa...... heh, to je najhujše pomoje, da si numb, saj je rekla helen keler, al kako se že to napiše, najhujši handikap ni slepost ali gluhota, temveč neumnost..

[El Nino]

Mogoče se zdi...da se mi gluhonemost ne zdi...grooozna ...ampak jaz sem z njo živela 25 let...in vidim, da ima darove...ki jih marsikdo nima..in vidim, da je SREČNA.

In na bratovi 40-letnici...je plesala do jutra...

 

Hja, zanimivo res, saj itak, ti pač en čut odpade so drugi bolj razviti, to je zanimivo pri slepih ljudeh kako majo razvist sluh in tip, to je itak to, jaz sem bolj kinestetični tip človeka, bolj tipam kot kaj drugega, pol slušni in pol vidni,... in vem, da če nebi mogu slišat več moje kitare.... bi najbrž počasi končal moje življenje (duši bi postalo neudobno v mojem telesu) in bi poiskala kaj boljšega....

[Marsa]

Hellen Keller pa smo ze peli hvalnice tule (miodve s Heleno predvsem, se mi zdi).

Rak/Skorpijon/Riba - veliki vodni trigon.

Nad zenska z nad sposobnostmi!

 

Ja, strinjam se z njo - najvecji handikap je neumnost!

 

Astra, kul!

 

Imam frendico, katere starsi so gluhonemi, pa so dbest starsi in one so dbest punce (3 - vse slisijo in vse OK, oba starsa sta gluhonema).

Svaka cast!

[bigm]

V mladih letih sem imel prijatelje, gluhe. Odlično so se znašli v življenju. Imel sem prijatelje med slepimi. Ženina poročna priča je slep. Opravil je slovensko planinsko transverzalo. Enkrat me je prosil, naj ga zapeljem na društvo slepih in ker nisem vedel, kje to je, me je on vodil. V hribih sem srečal fanta brez ene noge. Z berglama je hodil tako, da sem ga komaj dohajal. Le tam, kjer je bilo potrebno plezati, mu je moral kdo pridržati bergle. Poznam pa kar nekaj ljudi, ki jim nič ne "fali" ne na telesu in ne na duhu, le nobene volje nimajo in so v napoto sebi in drugim.

 

Invalidnost ni v tem, da ne vidiš, ne slišiš, da nimaš nog ipd. Invalidnost je med obema uhljema!

[pokowc]

...res je, sm raje gluh kt slep...nekaj ljudi v layfu sm že spoznau ja.. sem se tut jest naučil mau migat˝z rokami...Vse ostalo izražanje pride sprot in se samo razvije v ostalih čutilih ,da sploh obstane taka oseba v tej družbi ,če ne postane precej izolirana.

[Helena]

Hellen Keller pa smo ze peli hvalnice tule (miodve s Heleno predvsem, se mi zdi). 

Rak/Skorpijon/Riba - veliki vodni trigon.

Nad zenska z nad sposobnostmi!

 

Res je, to so posebni ljudje vredni največjega občudovanja.

Koliko volje in življenja je v njih.

 

Sicer si ne predstavljam, kako je to če ne slišiš, ne vidiš...

raje sem hvaležna za to, kar sem

in ne žalujem za tistim kar nisem.

 

Predvsem pa se trudim

svoje pomanjkljivosti obrniti

v prednosti.

 

Včasih mi rata,

včasih padem,

potem pa se slej kot prej poberem,

pa grem dalje do ponovnega vzpona/padca,

vmes pa se UČIM

[Guest sanjalica]

Predvsem pa se trudim

svoje pomanjkljivosti obrniti

v prednosti.

Včasih mi rata,

včasih padem,

potem pa se slej kot prej poberem,

pa grem dalje do ponovnega vzpona/padca,

vmes pa se UČIM

 

Poznam fantka, ki je gluh.

Vendar je poslušal glasbo, migal na glasbo...tako, da nisi verjel, kako je ujel ritem...

Roke je položil na zvočnike in vpijal vibracije zvočnikov... Noro, 12 mesecev je bil star in vedno je rinil k zvočnikom...vedno polagal roke gor...vedno hotel še in še...

(glasba se je morala nabijati, ostali člani so bili že "napol" gluhi od prevelike količine zvokov).

 

Jaz pa VELIKOKRAT mojim izrazim željo...bodimo v tišini, brez TV, radia, PC, brez brnenja električnih naprav.......

 

Včasih uslišana, večkrat pa ne

[aakhut]

 

 

brez mopedou, mikserjev, vibratorjev, fenou, bormashin....

 

 

 

666 zlobkanih -ou....tralala

[aakhut]

 

S sinom osvojil Triglav

 

Adolfu Videnšku šport ni tuj, vsako leto osvoji katerega od naših hribov

 

VOJNIK - Na pragu druge svetovne vojne rojenega Adolfa Videnška iz Globoč pri Vojniku, danes magistra prava, je leta 1949, ko je imel komaj sedem let, bomba, ki jo je razneslo v njegovih rokah, zaznamovala za vse življenje. "Vedel sem, da je bomba, a sem menil, da je prazna in da so starejši fantje dan prej, ko so se tudi že igrali z njo, vanjo dali kamenček, ker je bila kot ropotuljica. Najprej sem z njo potolkel po klopi in jo vrgel približno dva metra od sebe, pa se ni zgodilo nič, zato sem bil prepričan, da ni nevarna. Na večjem kamnu sem z njo potolkel še enkrat, pa spet nič, in ko sem to storil še drugič, se je zgodilo. Strahovito je počilo in v eksploziji sem v trenutku izgubil obe očesi, hudo poškodovana pa je bila tudi moja desna roka in so jo morali kasneje amputirati," se dogodka spominja Adolf.

 

"Ob tem sem, zanimivo, najprej pomislil na to, da bom imel poslej stekleni očesi, tako kot sosed, ki je imel enega in sem mislil, da nanj tudi vidi. Kasneje sem spoznal, da ni tako, in šele takrat me je spreletel izjemno neprijeten občutek," pripoveduje svojo življenjsko zgodbo Adolf Videnšek, ki je opravil magisterij iz prava in bil 32 let zaposlen v celjski Kovinotehni, danes pa se zasebno že enajst let ukvarja z urejanjem premoženjskih razmerij. Ustvaril si je tudi družino in danes z ženo ter sinom Tomom Videnškom in njegovo družino živi v hiši, ki sta jo s soprogo zgradila leta 1968, leto zatem pa sta se razveselila še hčerke Rosande .

 

Videnšku telesne aktivnosti nikoli niso bile tuje, saj vsako leto opravi kar nekaj pohodov v bližnji, pa tudi bolj oddaljeni okolici in osvoji katerega od višjih hribov, kot so Raduha, Plešivec in drugi. Tudi do svojega uro hoda oddaljenega vinograda se je letos velikokrat podal kar peš, saj je sklenil, da stopi na naš najvišji gorski vrh Triglav. To mu je tudi uspelo. Zdaj pripoveduje: "S sinom Tomom, ki je alpinist in ima največ zaslug za to, da mi je ta podvig uspel, sva priprave začela že spomladi. Tako sem vse do avgusta, ko sem hojo še okrepil, telesnim aktivnostim namenjal veliko časa. Če nisi dovolj pripravljen, potem trpiš, in veliko smo jih srečevali ob poti, ki so se vračali v dolino, ker preprosto niso zmogli, bodisi zaradi telesne nepripravljenosti bodisi strahu pred globino ali višino. Na pot sva s Tomom povabila tudi hčerko Rosando z možem in tako je bil ta družinski podvig 26. septembra letos popoln."

 

Srečo so imeli tudi z vremenom, osvajanje vrha pa je od Kredarice naprej potekalo tako, da ga je sin navezal na plezalno opremo in nato je za njim ob njegovi razlagi ves čas hodil sam in si pot živo predstavljal. "Kjer je bilo bolj položno, sem se ga oprijel in sva šla hitreje, sicer pa sva porabila dvainpol- do trikrat več časa kot izurjeni planinci, ki vrh, od Kredarice do Triglava, dosežejo v manj kot eni uri. Od malega Triglava do velikega je greben, ki je sicer dobro varovan z žično ograjo, visoko en meter, in tudi tam sem se počutil popolnoma varnega, čeprav je ponekod taisti greben širok komaj pol do tričetrt metra in sem lahko tipal, kako je stena na obeh straneh odrezana. A ko prideš na vrh, so občutki fantastični, neponovljivi," se spominja Adolf Videnšek.

 

Njegov sin Tomo pa dodaja: "Ker sem alpinist ter imam izkušnje in znanje, je bilo zame to eno najbolj prijetnih doživetij, ki sem jih lahko delil z očetom. Treba je bilo nekoliko potrpeti, ker sva napredovala počasneje, kot če bi se v gore podal sam," je dodal Tomo Videnšek, ki je bil na Triglavu vedno v izredno težkih razmerah; tudi takrat, ko je izpod snega gledala le zastavica Aljaževega stolpa.

 

Mojca Marot

(vzeto iz pajdzha GORE IN LJUDJE....www.planid.org)

 

 

666.zlobkotou

[Marsa]

[Docko]

Zelo sem vesel takšnega odziva. Resnici na ljubo sem bolj pričakoval, da bo ta tema ignorirana. Dolžan pa sem podati tudi odgovore.

Moje življenje je povezano s vetom tišine. Prav zaprav, včasih ne vem, kje je moje mesto. Nisem čisto gluh in nisem naglušen. Določene stvari še lahko slišim. Ne slišim pa šepeta. Mučni so mi pogovori, ki so tihi. Kljub opozorilom, da naj bolj glasno povedo, se zgodi, da nisem uslišan.

Z to debato sem začel tudi zato, da bi povabil čim več ljudi, ki imajo takšne ali drugačne izkušnje o sluhu. Bodisi, da so sami v tem. Ali pa imajo znance.

Začelo se je lepo. Želim, da bi se nadaljevalo.

[rachek]

Docko, nisi edini tukaj - tudi jaz sem naglušen, vendar sem jo bolj poceni odnesel (pri 1l. starosti sem prebolel mumps). Na desno uho slišim 25%, na levo pa 48% (nekaj takega bo), v glavnem, kolikor smatram, imaš ti z tem težave, ker eni moji prijatelji včasih komaj po kakšnem letu druženja vprašajo: Pa kaj ti slabo slišiš ?

 

No, drugače pa nimam težav, tu in tam mi mora kdo kaj ponovit in v glasnih prostorih (diskoteke in predvsem koncerti) zelo težko komuniciram.

[nataly]

Kako pisana druščina smo tukaj

Moj ne sliši več dobro - pa nič jaz kriva , ampak služba - ne vem kakšen procent je naglušen...v glavnem ne sliši posebnih zvokov - recimo sosedovega prepira, ki ga jaz krasno slišim . Zato pa mene daje vid - kratkovidnost se mi iz leto v leto slabša in nekako nikdar dovolj keša, da bi šla na operacijo...eh...

Torej sem jaz izostrila sluh in tip, moj dragi pa vid Z njim ne morem po gobe - mi jih pred nosom pobere

[Docko]

Rachek!

 

Vesel sem, da le nisem sam. Kar prijetno se počutim, ko berem, da se javljate na to debato.

Med samim običajnim pogovorom za enkrat še nimam težav z komunikacijo. Težava se pojavi takrat, če se znajdem v kakšni večji družbi. Pa če je še prostor odmeven. Takrat se bolj za glavo držim, ker besede in črke letijo mimo mene.

 

Se pa tudi res dogaja kar je napisala Nataly. Če komu začne pešat vid, se po drugi strani lahko izboljša sluh. Znano je, da imajo slepi ljudje zelo izostren sluh.

[nord]

pri meni doma vsi bolj slabo slišmo jaz še najboljše- ampak jaz še nisem stara . enga mojega sošolca je tršica poslala k zdravniku, ker je vedno ful glasno govoru, ampak je dohtar reku, da on čist ok sliši. ko mu pa jaz kaj rečem pa začne: ha- kaj bi rada nee te čujem

[umetnica]

pri nas nekateri slišimo dobro, nekaterim pa sluh že močno peša . v sorodstvu moje mame - torej to lahko čaka tudi mene - je kar pogosta naglušnost. že dedka se spomnim, da sem morala kričat in ga cukat za brke, da me je slišal. podobno se mi zdaj dogaja, ko hočem zdaj kaj povedati svoji mami . včasih je treba kričati (ker nima brkov, da bi jo cukali) , čeprav nosi slušne aparate. jaz težav s slabšim sluhaom (še) nimam, čeprav se nekako bližam obdobju, ki mi jih lahko prinese

[Docko]

Nikar se bati nošenja slušnega aparata. Res je, da aparat ne povrne sluh. Nam pa izboljša poslušanje. Najbolj pomembna je izbira slušnega aparata. Ni vsak aparat za vsako uho. Treba je najti pravega.

In kot sem napisal. Vesel sem odziva in pričakujem še večji odziv. Kaj pravite?