Dan mrtvih

[pokowc]

...po moje tist ,k joka zram groba ima lahko res blažen, ganjen spomin, al pa tist prisiljeno jokanje, da se vid sočutvovanje zarad drugih tega pa res ne maram, kej šelem videt. Poskrbim, de oddidem le sam pošlihtat.

 

N: To moje čutenje do določene osebe je samo moje (osebno doživljanje) in ne neki romarski pohod.

In če bom zgnil na kakšnem polju ali me bodo požrli volkovi... who cares.... sej je sam body.

 

Vse je res, ja..sam človk pa je le napredno bitje, z občutki. Tega žwau nima, vse kar ima je dostopno le njej. Višja funkcija razvoja pa je, da se človek ne indentificira z žwalmi.

 

Cigani nardijo tk; ko se en nou člouk rodi, jokajo, ko pa odide pa se vselijo. Pametno_

 

Laja

 

hahja, sibirsko strašilo

[aakhut]

 

..."In če bom zgnil na kakšnem polju ali me bodo požrli volkovi... who cares.... sej je sam body...."

V CHEM JE PA RAZLIKA AL TE POZHREJO CHRVI AL PA LISICE?

 

 

666 zlobkanohudobcenih -ou....tralala

[pokowc]

črv se razvije v črva.

lisica, pa dobi boljši kožuh .

[laja]

Cigani nardijo tk; ko se en nou člouk rodi, jokajo, ko pa odide pa se vselijo. Pametno_

poleg groba se itak jočemo predvsem zarad sebe

pa ne tolk zarad straha pred lastno smrtjo

 

ampak: kdo bo pa zdaj meni pri tem pomagal, kdo po pa zdaj meni to naredu, kdo po pa zdaj z mano šel tja ...

k tebe ni več

 

se ne jočemo zastonj že ko se rodimo ...

pokojnikom smo pa itak lahk samo fauš

[pokowc]

L: ampak: kdo bo pa zdaj meni pri tem pomagal, kdo po pa zdaj meni to naredu, kdo po pa zdaj z mano šel tja ...

k tebe ni več

 

...preden, ko se rodiš te v bistvu, ni. ne obstajaš. Potem , ko oddideš˝te tut ni več. Potem nas nima kaj več skrbet ,kaj je blo in kaj bi blo. : .Preprosto, prehodno obdobje.

[nord]

mi vsako leto dobimo ful obiskov pol pa je tečno. pride ogromno malih otrok, pol pa mi skačejo po komjuteru in igrce špilajo :o|o: :xx!:

je pa ful svetovno ko gremo ikebance kopuvat na pobrežje

[Marsa]

ko je umrl, se bolj podobna oz. da se je en del njegove energije prelil vame...

Tako me res vedno cuva na poteh.

no krasno

sem misla da se mi samo dozdeva

tudi jaz sem po očetovi smrti dobila neke nove spretnosti - kot da mi jih je šenkal - kao on jih na tej vibraciji ko je zdaj itak več ne rabi, meni bodo pa prav prišle

ena od njih je spretnost za volanom ...

 

o dnevu mrtvih pa

dokler nimaš nekoga zares tam ti je res le nek nepotreben običaj

pol pa nikakor ne več

obiskuješ spomin na neko življenje

kar nikakor ne more biti nadležno

Oj, Laja, res hecno... da prav tole, pa se prav ravno v zvezi z voznjo.

ja - a ne, fino, vsaj en steka, kaj govorim.

 

Zelo pa mi je vsec tudi tole, kar si napisala v nadaljevanju - da ko imas nekoga rad, se pac spomnis in to ni nadlezno. Ja, vsec mi je tole.

[laja]

Marsa

tud jaz sem bla vesela in presenečena ko sem tisto tvoje brala ...

 

še ena špekulacija

ko duša zapusti fizično telo morbit raztala vse svoje spretnosti, ki so bile vezane nanj

 

darilo v slovo

 

pokowc to je pa zate:

http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/povzet...ki/usodadus.htm

[Marsa]

Sej mamo mi tud mensezdi to gor...

 

* Usoda duš

[rachek]

poky!!! Tiste 3 pikice si ven pobriši!

 

http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/povzet...ki/usodadus.htm

[aakhut]

 

 

hehe

Spokowc veliki heker....

 

 

 

666 -ou

[pika1000]

Jaz sem pokopališče najbolj oboževala, ko sem bila majhna.

Všeč so mi bili zanimivi nagrobniki (npr. tist zob od enga zobarja na Žalah, ...).

Še posebej rada sem gledala lučke z balkona naše stolpnice.

Taki nekam čudni pa tudi topli občutki.

 

Drugače sem precej zanikrna obiskovalka grobov. Ne vem ... grozno se mi zdi, ko nekateri ljudje navalijo na grobove samo zato, da prehitijo žlahto, da ne bojo oni prvi privlekli ikebane na grob.

 

Upam, da ne bom na 'stara' leta - ko bom skrbnica družinskega groba postala ista.

 

Se pa strinjam, da je tudi grozno videti, če je grob zanemarjen.

 

Meni dan mrtvih ne pomeni nič posebnega. Prej en 'zoprn' dan, ko ljudje od tebe pričakujejo, da se boš obnašal tako, kot se 'spodobi'.

[Mateja]

Z Dašo šli danes prižgat svečko Mateju , prižgali svečko tudi mami od Dašinega fanta in staršem Dašinega očeta ... sva malo bolj čustveno zrahljani dans in nekak je vse prisotno tole z nama... ne maram tistih ceremonij in spektaklov in gužve ob 1. novembru... sem pa šla že velikokrat h grobovom svojih prednikov, kadar sem iskala odgovor ... in se grem tja tudi zahvalit velikokrat... kaj darujem, kakšen kristal ali kaj takega, kadar čutim, da so bili z mano...

 

 

[nataly]

Jaz kot otrok pa turški med. Sem se prav veselila 1.novembra- pa so bili tam lecetovi piškoti in ata nikdar ni upal reči ne . Ata pa bi še malo meda...pa je segel v žep in tu maš...pa daj mir....Ata pa bi še one kekse - je že pisano gledal pa vseeno dal keš....mama pa me je že drezala...jaz pa kar veselo....še ene bi...ata pa jezno...boš mi vse zapravla ..keš pa vseeno dal(da ne bi sorodniki kaj narobe mislili). Od ata je vedno težko dobiti keš..no, jaz sem vedno našla način...

Vem, da ne sodi to sem - v bistvu sem rada hodila na pokopališča...kot otrok.

Zdaj mi je pa muka isosova - ker zakon karme deluje: mami jaz bi turški med, pa lecetova srčka, pa lecetove punčke...pa pet minut miru pa jovo na novo: mami jaz bi dva turška meda, pa dva srčka...pa žejna sem!!!

 

Eh..še nekaj....ravno danes: smo med drugim ugotovili zadnjič, da je bilo dovolj sponzorstva- midva kupila veliko ikebano, ostali nekaj pridodali....ponavadi pozabili....in se odločila za suho ikebano..čisto malo. Bova jo 1. novembra odesla na tastov grob, prižgala svečko in šla. Na babičin in dedkov..in nič več.

Ja. Tudi mene razkurijo modna paradiranja...

[nada]

Jaz pa hvala bogu nimam več paradiranja po pokopališčih. Kakšno leto grem na Žale gledat lučke in na sprehod... še raje pa to naredim dan ali dva po tem...

 

K svoji prijateljici hodim že vsa leta (20) na dan njenega prihoda in dan njenega odhoda in se tudi takrat z njo pogovarjam. Tudi ob vseh mojih pomembnih korakih v življenju sem bila pri njej.. sem ji šla povedat še tja... imate pa prav... jokam pri njej, ker jo pogrešam in ker ji zavidam, da je brez problemov in skrbi... in vedno me potolaži... in vem, da me čuva... da je moj angel varuh..

 

K babici sem pa praktično nehala hodit na grob odkar se je rodil sin, ki je po mojem prepričanju in nekaterih kasnejših preverbah njena reinkarnacija.

 

K vsem ostalim pa grem, če začutim potrebo... zadnja leta pa nikoli za 1. november... dan ali dva prej ali pozneje

[nimbus]

Vse je res, ja..sam človk pa je le napredno bitje, z občutki. Tega žwau nima, vse kar ima je dostopno le njej. Višja funkcija razvoja pa je, da se človek ne indentificira z žwalmi.

Ej, pokowc, tole bi bilo dobro povedati kakšnim vodilnim ljudem, ki imajo karizmo, moč in vpliv s katerim "bi lahko" premaknili določene zadeve pa jih ne. Je veliko stvari oz. področij, kjer definicija človeka kot naprednega bitja izpade naravnost smešna. Glede mojega prejšnjega posta sem pa hotel v bistvu reči, da je to običaj, ki ga sprejema splošna družba v kateri živimo. Tako obstajajo plemena, kjer smrt sploh ne jemljejo kot nekaj končnega ampak v stilu"pač bil je tu in zdaj je šel". Kam? Who cares? Bodimo optimisti in recimo, da na boljše. Šanse so itak 50/50. No, ker smo pa na drugi strani tudi napredna bitja in razmišljamo s svojo glavo, pomeni da imamo svoje mnenje, svoj karakter, način izražanja... in način spomina na svoje bližnje, ki jih ni več tu. Če jih zadovolji pohod na britof... hvala bogu... pa naj romajo. Ampak, če in poudajam če je res inkarnacija in te zadeve, potem nek grob oz. place kamor hodiš in se čutiš blizu pokojnemu nima več smisla. Ali ga čutiš ali ga pa ne. Ikebane gor ali dol... nima nobenega smisla. Edino v primeru, če odprem svečarno tam zraven - kešaka bo zihr. However, tak jst mislim

No, pa veselo romanje

[Mateja]

... zadnja leta pa nikoli za 1. november...

... zadnjih 20- 25 let...

[smeh]

Tudi jaz se želim vključti v vaša razpredanja o 1.novembru.Že precej časa je minilo,kar precej redno hodim na pokopališče.Tam imam sina,del sebe sem pokopala takrat.Velikokrat tudi jokam ob njegovem grobu.Pa ne zaradi sebe,ali zaradi drugih.Morda zato,ker ga še nisem do konca "spustila",morda zato,ker imam doma mlajšega sina....sliko in priliko starejšega sina....

Zelo redko grem na pokopališče ravno na 1 november.V svoji žalostni ne maram veliko ljudi okrog sebe.Mislim si pa tako....nosim ga v srcu...vsak dan se pogovarjam z njim...zakaj bi ravno na ta dan bila tam?

Ves ta direndaj in tekmovanje ljudi,čigav grob bo enkrat v letu imel več rož in sveč,mi gre pošteno na živce.

 

Vem,da to ne spada zraven te debate,pa vseeno...

Danes se prvič olašam tukaj.Upam,da mojega mnenja ne boste preveč popljuvali....tako,kot nekateri tukaj zelo dobro znajo......

[smeh]

Hvala Mick

 

Res je,kljub vsemu se rada smejim,tako od srca....

[Uma]

A ne bi bilo fajn, če bi imeli Dan živih?

...le kako bi ti zgledalo...?

[Tina]

Ampak tale Dan živih bi moral obvezno biti dela prost dan in praznovali bi ga obvezno vsak mesec

[rachek]

Eeeh Tina, 1x na teden - v petek!

 

Poky pacek, brišeš poste.

[pokowc]

ja

IDEA, ja

dan Živih

[aakhut]

 

 

DAN, KOT VSAK DAN...

 

 

666 -ou

[aakhut]

 

 

VSAK DAN je najboljshi dan od vseh mozhnih dnevov (prosto po LEIBNITZU)

ergo,

je VSAK DAN KOT VSAK DAN

 

 

 

666 zlo-zlobijeu