Dan mrtvih

[tanaja*]

Zadnjih nekaj let za 1. novembra ne hodim na pokopališče, ker se na ta dan ljudne tam samo kažejo. Najbolj pa mi gre na živce, ko nekateri med seboj kar tekmujejo, kateri bo imel večjo in lepšo ikebano. Bljak

Jaz na pokopališče najraje hodim zvečer, ko nikjer nikogar ni. Takrat se lahko mirno ustavim pri grobu in v mislih poklepetam z mamo.

[Kabalist]

az pa grem za 1. novembra na pokopališče. Tu vidim, da ste vsi nastrojeni proti temu. Sama grem sko9raj vsako soboto svečko prižgat, za 1. novembra grem tudi. Pa me prav briga za druge, ki se kažejo. Tisti, ki samo gledajo folk okrog, pa kaj so oblečeni in kakšno frizuro imajo, me ne motijo. Briga me zanje. Jaz sem tam iz drugega razloga.

Tako je tudi prav. Spomin naredi človeka nesmrtnega. Vsakdo večno živi, čeprav je umrl. Svoje življenje nadaljuje v spominih najdražjih.

[lia]

ma dejte ga no lomit....čez petdeset let se nobenga ne bodo več spomnili....čez sto tud prahca ne bo več....razen redkih , ki se bodo s svojim delom zapisali v enciklopedije ranga Michelangello

[Kabalist]

V naši družini po očetovi liniji poskušamo ohranjati spomin na kar zajetno količino generacij v preteklost. Saj je itak normalno, da se povrneš v prah. Zakaj bi imel kdo željo po čem več? Zase vem, da mi večnost ne diši. Nekega dne bo teta s koso prišla in naredila svoje. Upam samo, da bo učinkovita in me ne bo mrcvarila v polživljenju. Moj oče je zaspal in se ni nikoli več zbudil. Lepo in učinkovito.

[lia]

ne se razburjat, škodje lepoti....uživam na pokopališčih....prižigam svečke

 

toliko smrti je šlo mimo , da si ne delam več iluzij treba je živeti tukaj in zdaj....

 

nasmehniti se tukaj in zdaj živemu človeku....

 

pogovarjati se tukaj in zdaj z živimi....

 

kar je mrtvo je pokopano....

 

kar je obstalo se ne pogovarja več...

 

imeti rad sebe in objeti se to je to in to je to kar ti da smrt bližnjega opomin , da imaš priložnost vse to in še več objeti in obrisati solzo iz očesa bližnjega

[cosma]

kar je obstalo se ne pogovarja več...

 

imeti rad sebe in objeti se to je to in to je to kar ti da smrt bližnjega opomin , da imaš priložnost vse to in še več objeti in obrisati solzo iz očesa bližnjega

 

[setsuna]

ja... ko smo stali na grobovih, sem začutla, da so tam vsi samo zato, ker je to pač praznik. na navaden dan se nikoli ne spomni toliko ljudi naenkrat na svoje domače.

na dan mrtvih pa je na vsakem od grobov po 10 svečk, ikebane, ki že počasi(vsaj meni se zdi) pomenijo pravo tekmovalnost. lepše, modernejše,.....

ne rečem, sama ne obiskujem groba svojih starih staršev, ker gre moja mami vedno, ko sem jaz v šoli... ja, lahko bi šla kdaj....večkrat kot parkrat letno...

 

po drugi strani pa....kaj pa čustva? saj se lahko na navaden dan spomnimo na njih. ali potrebujemo za to poseben dan? spomnim se, da sem se zjokala, ko sem se spomnila na svojo babi. kar tako. brez 1. novembra.....

 

za dan mrtvih sem nekoč slišala tole: "jutri bo sončno in prav toplo....škoda za vse tiste ki so se na grobovih hotele pojaviti v svojih novih plaščih"

[krokodil]

pogovarjati se tukaj in zdaj z živimi....

Prinesi ji roze, dokler je se ziva...

[emanuel]

Prvega novembra je na pokopališčih polno ljudi, že naslednji dan pa je vse "mrtvo".

 

Kakorkol, mrtvi naj pokopavajo mrtve.

[Izraz]

Jaz sem bila v petek na grobu očeta, ker bi imel okroglo obletnico rojstva, če bi bil še živ. Jutri pa ne grem recimo. Bom šla pa na grobove prijateljev, tam malo podebatiram z njimi, izognem se gužvi. Grem zjutraj ali zvečer.

Kakega posebnega mnenja za ali proti Dan mrtvih pa nimam.

 

Sem samo vesela, da so tisti časi mimo, ko sem bila otrok in sem morala po sili razmer "oblaziti" vse grobove, bližnjih in daljnih sorodnikov, sosedov...., ki jih še poznala nisem in sem ta praznik res čutila kot prisilo.

[janko]

jes sm pa pred leti poslušu eno oddajo, pa mi je bla ful zanimiva ideja enga župnika mensezdi, k je reku, da bi bil praznik vseh svetnikov mogoče lahko dan za razmišljanje. razmišljanje o tem, kaj pa sem sam napravil, kako se sam pripravljam na smrt? tega se usak let spomnim, pa mal gruntam tud u to smer

[Trudi]

Men pa grejo oz. mi ni za to, tko, kot dela večina oz. tisti k tkop delajo, da za 1.nov cele cetličarne in oltarje na grobovih delajo ....ostali del leta pa ne oz. zelo redko, če sploh :xx!:

 

Jaz jim tudi nesem rožice, prižgem svečke večkrat na leto; pa četudi ne morem ravno na grob se spomnim na njih in jim prižgem svečko....saj misel šteje

 

....ne pa razkazovanje na 1.nov, kak smo pa dobri in kako mislimo na njih, zato k mamo največjo bibikebano na našem grobu

 

pravi triler

[5rca]

Dans mi je blo full čudno, smo šli iz pokopališča in se pogovarjali o tem kolk dragi so zdaj grobovi...no pa mami prijavi "bogvedi kje bomo mi pokopani" in pol oči začne da itak tuki ker je babica njemu zapustila tale plac in da je not še za 6 žar prostora in to fak keri pogovori sem si mislila in v tistem zaključila da - jst sploh nočem bit na Žalah pokopana za prvo (!) za drugo niti nočem "ležat" zraven enega folka ki mi je sicer familija (PA NIMAM V MISLIH MAMICO IN OČIJA) a mi vbistvu nikoli ni nič pomenila in tretje, zakaj neki bi sploh mogla bit kje locirana, ustekleničena in na enem placu

 

Ma ja čist beda vbistvu, ko se tkole spomniš, kaj če se mi jutri kej zgodi ali mojim... sej o tem nikoli ne razmišljamo ampak, ni tako neumno ne

 

 

Uglavnem - danes sem zaključila to, kar vsako leto zaključim po 1. novembru: ne maram klasičnih ikeban in pogrebniških rož rumene, rdeče, vijolične barve :xx!: ne maram rdečih sveč in tistih, ki kar gorijo na baterije al kako že, no pravzaprav ne maram tut drugih sveč nekih vijoličnih in rumenih in nekih pisanih neokusnih. Ne maram gledat ljudi kako tisti 1. november ko pridejo na grob tko mirkajo da so vsi njihovi kamenčki na njihovih grobovih pa tam neki listke in travico stran pihajo pa ne vem kaj ki vidiš da je tam že sigurno 2 meseca. Ne maram luksuza na grobovih in nakičenosti, medeninastih vaz... hm no na živce mi gre tut ker moja babica pride pa tam gleda kolk je sveč in pol debatira s familijo kdo je KOLK sveč prinesel in oh in sploh in kdo vse je sploh bil na grobu. Ma f* ne maram tega, tut nočem da bi sploh vedela da sem kero prižgala al pa bla tam samo zarad tega!

 

Plusi na 1. november grejo pri meni na cerkvico na Žalah kjer si lahko kupiš najbolj mini svečkico, čajno za 70 tolarjev, si prižgeš in se spomniš na vse tiste ki jih ni več med nami, na tiste ki si jih poznal ali na tiste, ki se jih ne spomni nihče drug. Mal postojiš in najdeš mir, ni tako kot v mravljišču kjer vsi laufajo okrog pa pucajo pa se preprivajo :xx!: ...plus gre tut tistim skromno a okusno urejenim grobovom, ki imajo gor preprosto cvetje in ga je malo ali pa že če ga je veliko, ni kričečih barv in običajnega grobovskega cvetja oblik. No najraje imam clo tisti del, kjer so samo spomeniki v travi.

 

 

PS: Na Žalah prodajajo pečen kostanj

 

 

No konec koncev, da me ne bo kdo narobe razumel - cenim da se ljudje podajo na grobove za takšen praznik, čeprav se vsak ravna po svoji vesti. Jst npr. ne maram gužve, sploh ne na takem mestu kjer bi si želela imet mir. Mislim da ko bom imela svojo familijo in hodila na pokopališče svojih staršev, to ne bo nikoli točno za 1. novembra - če bom do takrat spremenila mišljenje pa sem prepričana da ga ne bom nikoli na račun pisanih sveč in pisanega grobovskega cvetja. Le zakaj morajo vsi iste stvari prinest, zakaj ne more bit pokopališče kot en travnik, lep in spokojen obenem, ne pa kričeč in poln nemira...

[alef]

D

Plusi na 1. november grejo pri meni na cerkvico na Žalah kjer si lahko kupiš najbolj mini svečkico, čajno za 70 tolarjev, si prižgeš in se spomniš na vse tiste ki jih ni več med nami, na tiste ki si jih poznal ali na tiste, ki se jih ne spomni nihče drug. Mal postojiš in najdeš mir, ni tako kot v mravljišču kjer vsi laufajo okrog pa pucajo pa se preprivajo :xx!: ...plus gre tut tistim skromno a okusno urejenim grobovom, ki imajo gor preprosto cvetje in ga je malo ali pa že če ga je veliko, ni kričečih barv in običajnega grobovskega cvetja oblik. No najraje imam clo tisti del, kjer so samo spomeniki v travi.

PS: Na Žalah prodajajo pečen kostanj

 

Kot da si mi misli brala...

[Lisbona]

Zadnjih nekaj let za 1. novembra ne hodim na pokopališče, ker se na ta dan ljudne tam samo kažejo. Najbolj pa mi gre na živce, ko nekateri med seboj kar tekmujejo, kateri bo imel večjo in lepšo ikebano. Bljak

Jaz na pokopališče najraje hodim zvečer, ko nikjer nikogar ni. Takrat se lahko mirno ustavim pri grobu in v mislih poklepetam z mamo.

Jz isto.. Za 1.novembra že kakih 7 let nisem šla na pokopališče.

Grem kak dan prej ,ko ni tolk folka..

Pa dans okrog 24h bom šla mal gledat svečke in vse fotografirat..Na eno zapuščeno pokopališče,..Kaj bo fajn..

[Mura]

Meni pa najvec pomeni misel, lep spomin.

Danes sem se vseh mogocih spomnila, nek frend bi imel ravno danes rojstni dan, ful mojih dobrih frendov je ze pod ruso...

Marsa,

si ti morda poznala Vesno Marinčič?

Veš kje in kdaj je umrla? Kje pokopana?

[Mura]

Tudi jaz sem bil danes na pokopališču.

Za mamo sem kupil včeraj rože, ker sem mislil, da bi ji take bile všeč.

Niso me motili drugi ljudje. Sem pa malo gledal, če bom srečal koga, ki ga že dolgo nisem srečal.

Zame je 1. November zelo lep praznik.

Tako ali drugače se vsak bolj kot sicer ukvarja s svojimi mrtvimi, s smrtjo nasploh. Vsak tako in na takšnem nivoju kot mu je to mogoče.

Pri nas je deževalo.

In vendar je bilo zelo lepo.

[Indy]

Tudi jaz sem bil danes na pokopališču.

Za mamo sem kupil včeraj rože, ker sem mislil, da bi ji take bile všeč.

Niso me motili drugi ljudje. Sem pa malo gledal, če bom srečal koga, ki ga že dolgo nisem srečal.

Zame je 1. November zelo lep praznik.

Tako ali drugače se vsak bolj kot sicer ukvarja s svojimi mrtvimi, s smrtjo nasploh. Vsak tako in na takšnem nivoju kot mu je to mogoče.

Pri nas je deževalo.

In vendar je bilo zelo lepo.

 

 

Enako.Itak pa hodm na pokopališče zarad mrtvih ne živih.

[Alan_New]

Jaz pa sploh ne hodim na pokopališča. Tam ni ničesar, razen kamnitih/betonskih spomenikov in v zemlji kup kosti. Tiste, ki so umrli, se lahko spominjam kjerkoli na planetu, ni nujno, da moram tja, kjer so pokopani njihovi fizični ostanki.

 

Prvi november pa je itak dan živih mrtvecev.

 

Kake bedarije počnemu zaradi strahu pred smrtjo...

 

Na Tibetu si pokopališč ne morejo privoščiti, ker je malo zemlje. Raje s trupli nahranijo jastrebe.

[Lisbona]

Evo,fotka iz mojega polnočnega raziskovanja osamljenega pokopališča...

Fajn je blo,dans grem spet...

 

http://www4.slikomat.com/06/1102/4411104l5r.jpg

[ROTI]

prvega novembra, zadnjih nekaj let ne hodim na pokopališče.Doma prižgem svečko in se z leoimi mislimi spominjam svojcev ,ki so umrli. Sem včasih tudi jaz hodila v največji gužvi in bila prisiljena vmes poslušati tercijalska ogovarjanja na samem pokopališču ,tako mrtve kot žive .Soseda je že od daleč vedela da oni pa niso svoj grob urejali ,kot bi morali ,pa tista roža sploh tam gor ne paše ,potem spet druga je oblekla prekratko kiklo . Ne hvala ne grem se kazat ne mesto ,kjer se nekateri zanimajo za vse samo ne pomislijo na to ,kam in z kakšnim namenom so prišli. x!x

[Alan_New]

Da niti ne omenjam koliko ton odpadkov nastane zaradi tistih sveč iz umetnih mas, ki ne koristijo ničemur. Gorijo nekaj sekund, da se ljudje potolažijo, potem so samo škodljivi odpadki. :xx!:

 

P.S.: Zakaj je ta tema v "Duhovnosti in osebni rasti"?!

Popravljeno 7. november 2006 -> Alan_New

[isabelle]

ta tema v "DUHOVNOSTI IN OSEBNI RASTI" za to,ker lepo prikazuje eno od stevilnih potez odnosa posameznika do samega sebe.

 

Jasno,da 1 november vsak potrebuje predvsem zase.

Ne gre za porableni denar ali pa retakane solze.

Zadeva je micken globlje...

 

Dan mrtvih.Zal da nimamo dneva zivih...

[Alan_New]

Zadeva je micken globlje...

Ja, ampak tone sveč/odpadkov so še vedno.

[FixMinze]

Hmm, skor ne opazim, da obstaja, ce me drugi ne opozorijo nato. Hmm, cakam na smrt starsev