Dan mrtvih

[isabelle]

Ni originalno.In se manj duhovito.

Duhovno pa sploh ne.

[FixMinze]

Ah ti pa ves, kako in kaj , pejt se parkrat cez dokler na levi strani ne zagledas srce

[Alan_New]

Hmm, skor ne opazim, da obstaja, ce me drugi ne opozorijo nato. Hmm, cakam na smrt starsev

 

Kot sem že napisal. Tam na pokopališču ni nikogar, razen zemlje, kamna, kosti, kaj drugega, mogoče nekaj energije ostane (to sem nekje slišal)... Kaj bi počel na takem praznem kraju? Umrlih se lahko spominjam kjerkoli. Pa itak se vsi prerajamo, tako da v tej luči smrt sploh ni grozna.

 

Duhovno pa sploh ne.

Itak cela tema ni duhovna. Bi morala biti med čvekarijami, morda med aktualnimi zadevami.

[isabelle]

Poglej,pravis...kaj bi pocel na takem praznem kraju...

 

Ampak odspodaj ti pa pise:

 

SPOZNAJ SAMEGA SEBE KAMORKOLI GRES, TAM SI..

Popravljeno 7. november 2006 -> isabelle

[Alan_New]

Poglej,pravis...kaj bi pocel na takem praznem kraju...

 

Ampak odspodaj ti pa pise:

 

SPOZNAJ SAMEGA SEBE KAMORKOLI GRES, TAM SI..

Popolnoma drži. Običajno pa nekam grem, če imam kaj početi tam, ali se nekje znajdem zaradi raznih okoliščin. Na pokopališču pa res nimam kaj početi. Samega sebe lahko spoznavam res kjerkoli, a nimam nobene želje ne potrebe, da bi to počel na pokopališču. Sem ga dovoljkrat obiskal, da vem, kaj je tam.

[FixMinze]

Mah, na pokopaliscu mas dve sansi -> umres od dolgocasja ali pa se predas misli na pokojne na smrt. Vsekakor pa je zalostno, da grejo ljudje samo 1x v letu na pokopalisce, ker zgleda, da morajo...

 

No ja sans je vec, ampak nebi sedaj predolgega seznama delal.

[free]

Žalovanje in spomin na preminule >>

 

(6:27) Žalovanje je čas, ko se lahko soočimo s praznino, ki je nastala ob izgubi nam drage osebe. Skozi kakšne faze poteka žalovanje, zakaj ljudje žalujejo več let, ter o pomenu praznika 1. november, smo povprašali Braneta Krapeža, učitelja na Šoli čustvene inteligence.

 

http://www.s12.si/seyretfiles/uploads/thumbnails/user_70/user_70_taf317ciobysg2.jpg

[škratovka]

Meni je dan mrtvih prov glupa zadeva: usak je šov tja kamor si je zaslužu in to je to. Ljudje, ki močno žalujejo in se s tem žrejo imajo odebeljene eterične vezi z duhom (hudo ne ). Dug pa črpa in črpa v nedogled (človek ima ponavadi nekje mejo). Zato tudi vdovec, ki je bil zelo navezan na ženo (poznam kar nekaj primerov) kmalu umre za njo x!x Ko meni kdo umre se s tem ne žrem in grem k mediju(plačam toliko kolikor je za plačat) in povem tistemu duhu, kar mu imam za povedat in smo s tem rešl zadevo. Včasih jo mal pogrešam in to je to

[free]

fajn zate. vsem verjetno ni tako "enostavno".

 

mene sam dan niti ne moti prevec. vsaj malo vec miru je v prostoru.

cesar pa ne odobravam pa je placevanje kupov roz, sbec, nagrobnikov, taksnih ali drugacnih materialov, ure in ure voznje do grobov ipd. Menim da je dan mrtvih zelo oseben dan (praznik). Vsekakor tak kot je je prevc materialno obarvan. Ceprav kakor pravi v intervjuju, nekateri tipi ljudi se izrazajo in custvujejo skozi materilne dobrine in nekomu materialna skrb za recimo grob lahko veliko pomeni.

Taksni ljudje so morda veckrat tudi v zivljenju lahko skrbeli za materialno plat pokojnega.

 

Seveda pa dan mrtvih ni samo dan, ko se lahko odvezujemo od mrtvih, temvec tudi od prepricanj, okoliscin, predmetov, situacij itn.

Seveda je to se bolje, ce lahko storimo sproti ker pa so v tem dnevu dolocene energije podprte, ej morda pac smotrno in morda celo ekonomicno da jih uporabimo.

 

Moej osebno mnenje pa se vedno ostaja, da se rajsi "ukvarjam" z zivimi kakor mrtvimi.

Na sreco mi se nihce meni telo blizu ni umrl. Morda zato.

[tantra]

Za časa Življenja je pameten razrešit odnos do staranja, umiranja, smrti

[svoje, bližnjih, ...]. Urit sproščenost [ravnovesje, mir & Zbranost (prisebnost)] tako za Life.

Kot tudi, ko pride čas, ko nas obišče "Matilda". -)

Za "Matildo" po naravni poti izteka Življenja, "podkupnine" ni. -)

Treba it spravljen v spokojnosti s sabo & drugimi. V notranjem Miru & Zbranosti.

Relaksacijsko. Do takrat pa uživat "kvaliteten" Life. Da ni [oz. da je čimmanj] zoprnije, tegob, ... -)

[janko]

Za časa Življenja je pameten razrešit odnos do staranja, umiranja, smrti

[svoje, bližnjih, ...]. Urit sproščenost [ravnovesje, mir & Zbranost (prisebnost)] tako za Life.

Kot tudi, ko pride čas, ko nas obišče "Matilda". -)

Za "Matildo" po naravni poti izteka Življenja, "podkupnine" ni. -)

Treba it spravljen v spokojnosti s sabo & drugimi. V notranjem Miru & Zbranosti.

Relaksacijsko. Do takrat pa uživat "kvaliteten" Life. Da ni [oz. da je čimmanj] zoprnije, tegob, ... -)

ja. se strinjam.

silvo teršak meu enkrat enga župnika u gosteh, k je reku, da nej bi biu to dan za razmišljanje, kako se tut sami pripravljamo na smrt.

pa še en star pregovor:

kakršen imaš grob staršev, takšno imaš življenje

[free]

Smotrno da.

 

Pravijo da je nas odnos do smrti tak, kakrsen je nas odnos do resevanja zivljenjskih izzivov.

Ce je res, pa presodite sami.

 

Za časa Življenja je pameten razrešit odnos do staranja, umiranja, smrti

[svoje, bližnjih, ...]. Urit sproščenost [ravnovesje, mir & Zbranost (prisebnost)] tako za Life.

Kot tudi, ko pride čas, ko nas obišče "Matilda". -)

Za "Matildo" po naravni poti izteka Življenja, "podkupnine" ni. -)

Treba it spravljen v spokojnosti s sabo & drugimi. V notranjem Miru & Zbranosti.

Relaksacijsko. Do takrat pa uživat "kvaliteten" Life. Da ni [oz. da je čimmanj] zoprnije, tegob, ... -)

[silki]

Za časa Življenja je pameten razrešit odnos do staranja, umiranja, smrti

[svoje, bližnjih, ...]. Urit sproščenost [ravnovesje, mir & Zbranost (prisebnost)] tako za Life.

Kot tudi, ko pride čas, ko nas obišče "Matilda". -)

Za "Matildo" po naravni poti izteka Življenja, "podkupnine" ni. -)

Treba it spravljen v spokojnosti s sabo & drugimi. V notranjem Miru & Zbranosti.

Relaksacijsko. Do takrat pa uživat "kvaliteten" Life. Da ni [oz. da je čimmanj] zoprnije, tegob, ... -)

 

Jp.

Na žalost jih malo živi "sedaj",....obtožujoče zazrti v preteklost, vnaprej okrivljujč jo za neizpolnjene iluzije v prihodnosti,..., s tem nezavedajoč se bežeč pred življenjem in misleč kako uhajamo smrti.....hmm,....vendar vede ali nevede nosimo oba,.....life v sebi in smrt mu zvesto kot senca sledi,...in ko je čas, se premenjata....do naslednjega "časa",....v tem je tudi poanta tega dneva,....da če že med letom ne, se vsaj na ta dan spomnimo na "čas",....in ko otovorjeni z rožami in svečami hodimo po grobovih,...koliko od nas se pri tem pokloni lastni senci, smrti,...ji morda prižge svečo,...malo se mi zdi,...., kakršen odnos do življenja, tak je naš zadnji izdih,..... miren ali krčevit

[škratovka]

Sj je lepo da se ljudje spomnejo svojih dragih, prijateljev,... sam nej se tega spomnejo na lep način in čez celo leto, ne pa da se na prvi november zabašejo vse ceste v okolici pokopališč. Jaz ne hodim prav pogosto na pokopališča zaradi drugih razlogov, ne zaradi tega ker se mi nebi ljubilo ampak zato ker se pač tam nelagodno počutim sploh če vidim kakšn vdovo ki je pravkar izgubila moža in tam umira od joka in se mi smili. In zdi se mi tak žalosten kraj. Za marsikoga je pa v bistvu smrt odrešenje(moj stari oče je imel raka in je zelo kmalu umrl ker je zelo trpel in sem na nek način vesela da je umrl vendar me zdaj pritem narobe razumet, saj ga zelo pogrešam in je bilo to zanj veliko odrešenje).