Skoči na vsebino

Verzi


contesa

Recommended Posts

Bela stavba

 

Vozički na kolesih

na njih ljudje brez življenja,

vrečke z urinom,

pogledi brezizrazni

otopeli, na levi strani

maha vrečka z urinom...

 

Nekoč so živeli,

hrepeneli , se vzpenjali

po belih rjuhah

v vrtincih strasti...

Zdaj nebogljeno zrejo,

kdaj bo rejeni doktor

napisal zadnjo diagnozo.

 

Ko zapustim to stavbo

dušečo, vdihnem globoko

se zazrem v šipo stekleno

je moj gib, počasen in težak,

binglja li vrečka že za mano

otrem si čelo, z nasmehom

oblijem spečega čuvaja...

Kakor, da čuti radost mojo

ker odhajam, smejem se

fant misli, da ga osvajam,

jaz pa bežim iz stavbe

bele , daj mi milost

ti tam zgoraj,

naj odidem kar na travi,

z gore naj se zvrnem

da me nikdar ne najde

ta debeloglavi dohtar

da mi diagnoze ne postavi

odšla je zaradi strasti....

....ŽIVLJENJE JE KOT OTROŠKA SRAJČKA, ZMERAJ PREKRATKO IN ZMERAJ USRANO....neznani avtor
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • Komentarji 179
  • Objavljeno
  • Zadnji komentar

Najbolj aktivni v tej temi

Stopiš iz sobe,

ne veš, da je že noč...

Greš v gozd,

upanju na pomoč.....

 

Za grmom

nekaj se premika....

Kaj je to????

Je nočna mora???

Hodiš naprej......

Nekdo ti sledi....

Obrneš se nikogar ni....

Naprej po poti se sprehajaš...

iz grma nekaj prileti....

..a a a a a a a a a a a a a......

že te ni več....

Vampir te je zgrabil za vrat....

Spil ti je kri...

ZBUDI SE,

KAJ SPET SANJAŠ TI??????????'''

http://www4.slikomat.com/07/0403/080414b2vt.gif
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ob zvokih noči

 

Ta prazna tišina,

ta votla praznina,

napihnjen oblak,

ta grobna tišina.

 

Ob mrličih

težko je zaspat,

ob zvokih noči

vse bolj doni.

 

Slišim utrip

svojega srca,

bobni , da še

mrliče prebudi.

 

Ob zvokih noči

me zmeraj malo skrbi,

da srce se

v kotaleči plaz ne spremeni.

....ŽIVLJENJE JE KOT OTROŠKA SRAJČKA, ZMERAJ PREKRATKO IN ZMERAJ USRANO....neznani avtor
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

ŽELEZNI OKLEP

 

In ko ponovno bom svoj

okrvavljeni oklep pobrala, nadela masko si sijočo,

takrat bom vedela, da si zmagala.

 

Težke besede, laži,

prizadele me več ne bodo,

želela si bom le še svobodo.

In al' veš, da ti ga vnemaš,

ti mu pevski ogenj daš,

al' se smel bo razodeti

vsaj pozneje, sam ne ve.

 

(F. Prešeren)

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...



  • Včlani se

    Postani član LN Foruma in se pridruži naši skupnosti.

  • Zadnji obiskovalci

    • Noben član si ne ogleduje te strani.
×
×
  • Objavi novo...