Pujsita 10. november 2003 Prijavi Deli 10. november 2003 V tem obdobju živim skupaj z moževimi starimi starši in to na vasi. Dostikrat pridemo na pogovore o načinu življenja v času njune mladosti, pa se kar velikokrat zamislim nad ogroooooooooomnimi razlikami. nekako se mi zdi, da je bil njihov način življenja vsaj malo bolj umirjen, bolj so bili med seboj povezani v družini, pa tudi vaščani, mi pa živimo nek nor tempo življenja, kjer določene zadeve enostavno niso izvedljive. To bi bilo za izhodišče, zanima me pa, kaj je vam všeč iz našega obdobja in kaj vam je všeč morda iz kakšne generacije nazaj Citiraj Ni porazenec kdor je porazen, porazenec je kdor se po porazu ne pobere. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Volk K.L. 11. november 2003 Prijavi Deli 11. november 2003 Iz dedove generacije mi je všeč neko spoštljivo obnašanje do soljudi, ni mi pa všeč stalno neko jokanje in stalno neko nezadovoljstvo nad življenjem. Še posebej mi je hudo, ko v dvigalu poslušam starejše sosede, ki se tako noro sekirajo zaradi položnic in stroškov. Vem da jim je to najbrž edina tema pogovora. Pa vendar v življenju niso samo položnice, obstaja nešteto drugih stvari ki bogati naše življenje. Jaz osebno verjamem, da ko bomo mi ostareli, da bomo prižigali jointe še naprej, da se bomo družili z mladimi, hodili na rave partije. Po moje bomo takšni kot na Simobilovi reklami za orto paket . Resnično si želim tako preživeti starost. . Zelo malo starejših poznam, ki so v duši še zmeraj mladi. Citiraj Ja sam ka mali pao s lipe Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Marsa 11. november 2003 Prijavi Deli 11. november 2003 Zelo dobra tema, Janja! Tako tukaj o tem se nismo govorili. Ja - Simobilovi starci - kot jih je ze omenil Aakhut (mislim da v reklamah). Jaz se bom skusala spomnit, kako je bilo, ko sem sama bila mlada, probala bom bit cimmanj zagrenjena.... Bomo videli. Menim pa da se je vseeno tudi ta, malo starejsa generacija, ze nekoliko sprostila - ker so pac drugacni casi.Tudi ne bi kar po defoltu dajala v en kos vse starih, ker jih poznam ful, ki imajo med 50 in 60, celo 70 leti, pa so totalni friki.Konec koncev, ko smo imeli ravno Makarovichko - a ni omenila, da je 60 let stara? Vcasih so morali svoje starse onikati! Menim, da je ta tako velikokrat omenjeni prepad med generacijami zdaj veliko manjsi. Citiraj Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.Picasso Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Pujsita 11. november 2003 Avtor Prijavi Deli 11. november 2003 Meni je npr. dostikrat pri pogovorih s starimi starši marsikaj všeč in nad marsičem se začudiš, ko slišiš, kako so živeli. Mama mi je glih ta vikend razlagala, kako so pri njej doma še v krušni peči kuhali npr. žgance, pa tudi hrano za svinjice . Kako bolj okusna je bila tista hrana. zagotovo tudi bolj zdrava. Pa kako je njena mama delala štrudl z gresom, pa kako je po par kilometrov kot otrok hodila peš do stare mame po stvari, ki so jim manjkale - kruh, orehi, sukanec,... Pa povedala je tudi, da ko se je preselila in poročila, da je vodo nosila par kilometrov peš na zvitku na glavi, pa kako so v potoku prali perilo, pa z vozičkom vozili zadeve sem in tja. V bistvu precej naporno, samo so pa vse zadeve, kar je kdorkoli na vasi delal delali skupaj, si pomagali, ob večerih so se dobivali pa kaj skupaj zapeli. Nekako so bili med seboj dosti bolj povezani in sicer je bilo kruto življenje - dosti pomanjkanja, ampak so vse nekako zvozili. Se mi zdi, da so bolj drug z drugim živeli. To pogrešam v današnjem času, ko so lahko npr. v bloku sami tujci. dejansko se lahko zgodi, da nekdo umre, pa izveš šele čez kakšen teden... Citiraj Ni porazenec kdor je porazen, porazenec je kdor se po porazu ne pobere. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
aakhut 11. november 2003 Prijavi Deli 11. november 2003 hehepr tastarih?hm....ja...de so se s konji fural....pa lahou niso maral med prvo vojnoa zdej....hm......ja........de je internet....pa de barabcou ne maramo.... hehe.... 666 -ou.....tralala Citiraj tut che pisker okol obrnesh pa se nanga vsedesh.....she zmeri sedish na dnu piskra Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
SmartyM 11. november 2003 Prijavi Deli 11. november 2003 Jaz osebno verjamem, da ko bomo mi ostareli, da bomo prižigali jointe še naprej, da se bomo družili z mladimi, hodili na rave partije. Volk tud jaz verjamem v to Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
aakhut 11. november 2003 Prijavi Deli 11. november 2003 na partyje bomo zhe hodil...sam.....tamali nas bojo pa zombiji klical 666 zlobijeu....tralala Citiraj tut che pisker okol obrnesh pa se nanga vsedesh.....she zmeri sedish na dnu piskra Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Kristalka 11. november 2003 Prijavi Deli 11. november 2003 hehe, aakhut = zombi Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
aakhut 12. november 2003 Prijavi Deli 12. november 2003 grrrrrrrr...... kwa shele bo........ 666 zombijeu....tralala Citiraj tut che pisker okol obrnesh pa se nanga vsedesh.....she zmeri sedish na dnu piskra Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
aquarius 12. november 2003 Prijavi Deli 12. november 2003 Kakšnih bistvenih razlik po mojem ni,...so samo lahne variacije na temo. Citiraj Glej naprej, če se le da,... Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Pujsita 12. november 2003 Avtor Prijavi Deli 12. november 2003 Kaj pa naša razvajenost - včasih so dosti več pešačili in sploh ni bil noben problem - v šolo, trgovino,... danes se pa non stop vozimo? Pa kako včasih ni bilo problem dobiti službe, pa večina jih je bilo od 8-14, pa je bila potem lahko družina več skupaj, danes je vse to postavljeno na glavo, pa šole nekoč in danes... Meni se zdijo ogromne razlike in zdi se mi, da je mogoče fizično direktno manj naporen način življenja, te pa lahko do konca izmozga in je na vseh postajah kruta selekcija... Citiraj Ni porazenec kdor je porazen, porazenec je kdor se po porazu ne pobere. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
aquarius 13. november 2003 Prijavi Deli 13. november 2003 Saj pravim,da so variacije na temo,....je pa varianta, da se odseliš nekam v planine med ovce in rožice , pa se bo vse bolj počasi odvijalo in spreminjalo. Citiraj Glej naprej, če se le da,... Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Kristalka 13. november 2003 Prijavi Deli 13. november 2003 grrrrrrrr...... kwa shele bo........ 666 zombijeu....tralalaDA TE NEBOM Z VILAMI! Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
nataly 13. november 2003 Prijavi Deli 13. november 2003 Hmm mogoče sem naredila korak nazaj..oz. kakor pač gledaš. S to svojo selitvijo..iz mesta odšla na vas...oz..daleč vstran na vas Čeprav imam vse..infrastrukturo..Mi včeraj na banki pravi ena gospa...a tretja generacija se komaj vrača???? Ker tako kot so živeli moji starši jaz nisem - nisem rabila hoditi 10 km do šole(ampak samo 3 km ) -tudi peš - ker sta se moja dva bala iti na občino in zarobantiti - avtobusna karta je pripadala do št. 25 mi smo imeli 29 - pa je bila 25 kar čez cesto... :xx!: - po moji hčeri hodi bus...no bo...vsak čas - zaenkrat ju še vozim v šolo.... Kaj se tiče odnosov - jaz imam dobre z vsemi - pogovarjam se z vsemi....razglabljam tudi, če utegnem. Mogoče je to napaka našega časa - preveč hitimo, preveč hlastamo, preveč vsega hočemo...potem se nam naenkrat pa zdi sprehod v naravo vreden zlata....in se čudimo, ko opazimo metuljčka kje...in premalo plešemo in pojemo Pojemo lahko le pijani Ma jaz se ne bom nikoli postarala Citiraj Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Guest sanjalica 13. november 2003 Prijavi Deli 13. november 2003 V teh dneh, ko delamo načrte za preureditev hiše veliko premišljujem(o) o nekoč in danes. In pri obnovi hiše se vračam v nekoč... Čeprav me bo finančno precej bolj udarilo po žepu ... vztrajam, da naredimo veliko kuhinjo z veliko mizo, da bo za njo imelo mesto 10 ljudi...na pravi mizi...ne polakirani...ampak tisti...stari, 130 let stari...in kredenca mora biti v kuhinji, ne elementi, obešalnik za plašč (hmm po sedanjih normativih to nikakor ne spada v kuhinjo) in vzidano peč, v kateri bom lahko spekla kruh ali krompir z olupki, na plošči pa kostanje...kjer bo vedno lonec vrele vode...ki počasi izpareva, da vlaži zrak...Mogoče si zato želim, ker kot otrok nisem mogla prisest za veliko mizo za časa obroka...ampak sem morala počakati, da so končali odrasli; ne vem... Hočem sama delati zaseko, ocirkov namaz, meso v tunki imeti svojo čebulo, jo splesti v kite... Ena lunatika mi je zapisala ...romantičarka , mogoče...mogoče bom čez leta spoznala, da ne gre , da so to bile samo sanje...iluzija...Samo če jih ne bom vsaj poskusila uresničiti, bom celo življenje dvomila... Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
nataly 13. november 2003 Prijavi Deli 13. november 2003 Vedno hrepenimo po tistem, česar nismo imeli ali pa nimamo.... Evo primera: za mojo mamo je veljalo - bolj zabeljena jed je bila...bolj so bili bogati - oni so imeli malo ali nič mesa.....so bili revni -ful 14 otrok in to..Zato - vedno ful zabeljena jed....in mesa kolikor hočeš....jaz pa ravno kontra - bolj po zelenjavi in skoraj nič ali malo zabeljene jedi.. Ma ne vem, če bi imela ravno takšno kuhinjo, kot pravi Sanjalica....takšno jaz sem imela . Z veliko mizo, s štedilnikom...in vsem - vključno z vodo jaz hočem kamin - zato, ker sem vedno hrepenela po odprtem ognju , ker me ogenj pomirja in toplota uspava Citiraj Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Pujsita 14. november 2003 Avtor Prijavi Deli 14. november 2003 Sanjalica, jaz sem približno v tak stil življenja padla s selitvijo k moževim starim staršem na vas. Dobila sem tisto, kar mi je celo življenje manjkalo - topla družina, pogovori z njimi, sedenje v prijetni domači - nenačičkani kuhinji s šporgetom na drva, veliko topline, pogovorov o načinu življenja na vasi zdaj, pa na njuno mladost. Dobila sem čisto vse za kar sem bila v otroštvu prikrajšana in moram reči,da v vsakem trenutku posebej uživam, da z veseljem zlagam drva ali pa pešačim v trgovino v sosednjo vas, kidam sneg, pobiram jajca pri kokoših in jih hranim. Skratka kakšno dodatno delo mi predstavlja veliko veselje in ne obremenitev in končno se mi je življenje nehalo tako noro vrteti in končno sem se naučila Živeti z veliko začetnico. Citiraj Ni porazenec kdor je porazen, porazenec je kdor se po porazu ne pobere. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
pokowc 14. november 2003 Prijavi Deli 14. november 2003 Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Kristalka 14. november 2003 Prijavi Deli 14. november 2003 Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Pujsita 26. januar 2004 Avtor Prijavi Deli 26. januar 2004 Sem spet o tejle zadevici razmišljala ta vikend. na Notranjskem je dosti praznih hiš, starih, ker se je veliko ljudi iz teh vasic preselilo v mesta in ko z mamo hodiva na sprehode mimo teh hiš, mi skoraj vsakič pove zgodbico o vsaki hiški posebej. Pa me je že večkrat prešinilo, da bi bilo zanimivo za kakšnih 200 let prevrteti čas nazaj, pa videti, kdo je v teh vasicah živel in na kakšen način, kako so se preživljali,.... Citiraj Ni porazenec kdor je porazen, porazenec je kdor se po porazu ne pobere. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
bigm 26. januar 2004 Prijavi Deli 26. januar 2004 Ja, Janja. Zapuščene hiše po vaseh pa v meni zbujajo žalostne občutke. Gledaš, kako hiše umirajo, kako se strehe sesedajo in razmišljaš, kako je bilo pred leti. Hiše so bile naseljene, otroški smeh in jok se je slišal okoli njih. Vesele in žalostne stvari so se dogajale v njih. Danes pa...? Kot pravijo budisti: "Vse mine". Ni dobro, da se na karkoli preveč navežemo, ker nam je potem hudo, ko nam to spolzi iz rok. Citiraj Naj vam bo vsak dan najlepši dan! bigm Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Tamburin 26. januar 2004 Prijavi Deli 26. januar 2004 Lušna tema, JanjaK! Hja, težko kaj rečem, ker ne vem vsega, kako je bilo včasih. Gotovo pa so bile dobre in slabe strani življenja... Moja mama, ki je podvržena javkanju, je o preteklosti vedno govorila kot o nekem zelo težkem življenju, garanju... itd... Mogoče pozitivnih stvari sploh ni znala videti - pravzaprav jih tudi danes ne vidi... Ena moja prijateljica, ki je 2 leti starejša od moje mame, pa mi pripoveduje, kako so se ljudje med sabo bolj spoštovali in se cenili, več so dali na moralne vrednote in na estetiko, bolj so si pomagali, življenje je bilo bolj urejeno... ker je moralo biti tako. Vsakemu je bilo jasno, da je treba iti več km peš po vodo, da bojo imeli doma vodo - danes pa se n.pr. otrok zmrduje že, če mu rečeš, da odnese smeti v kontejner pred blokom... Tudi ko so se mladi zaposlili, so najprej vprašali, kaj morajo delati, danes pa najprej vprašajo, kolikšna bo plača... Skratka bolj so gledali, kaj bojo dali od sebe, kot pa kaj bojo dali v sebe. Zavedali so se, da se morajo najprej izkazati, šele nato pride nagrada. Včasih je veljalo: bolj kot si priden, delaven, več boš imel. Danes pa: bolj kot znaš goljufat, več imaš. Za to pa je najbrž kriv naš sistem... Delo, zagnanost, sposobnosti niso več tako pomembni - za dobit dobro plačano službo moraš imeti veze in poznanstva, ali pa moraš imeti prezhiben zunanji izgled. (Gledam te mlade natakarice po lokalih: vse, kot da so prišle iz Playboya, a delajo, kot da imajo 2 levi roki in 2 levi nogi. Hja..., ker jih moški raje gledajo, kot da so hitro in kvalitetno postreženi.) Ne bom rekla, da se sploh ne ceni, ampak veliko manj se ceni delo, kvaliteto, človeški faktor...Namesto, da bi nam napredek na področju tehnologije itd... polepšal življenje, nam dal več,... nam je vzel tisti stik s človečnostjo... Citiraj Tamara MOJA DOMAČA STRAN Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Uma 31. januar 2004 Prijavi Deli 31. januar 2004 Tamara, se strinjam!Sem ravno včeraj razmišljala o tem, kakšen šok bi doživeli naši predhodniki, če bi zdaj vstali od mrtvih. Kako se je spremenila okolica, še bolj način življenja...zato se ne čudim starejšim, da ne dohajajo modernega koraka. Verjetno je čas tekel drugače. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Pujsita 5. marec 2004 Avtor Prijavi Deli 5. marec 2004 Sem razmišljala te dni, da so v povprečju bile včasih bolj ene vrste vrednote, kot so zdaj. Npr. že v otroštvu so "jemali" spoštovanje soljudi. V šolah npr. so se učiteljev bali, ni bilo takih disciplinskih problemov, kot so zdaj. Pa tudi mislim,da so bolj spoštovali starše - v smislu, da ni bilo vprašanje če je bilo potrebno iti kam služiti - če ni bilo možno drugače preživeti. So si tudi v družini bolj pomagali - sploh na kmetiji je bilo delo porazdeljeno po vseh družinskih članih, nobenih posebnih ugovorov in pregovarjanj, jasno je bilo, da bo za preživetje prispeval vsak po svojih zmožnostih. Danes se dogaja, da so določeni družinski člani bolj obremenjeni kot drugi... Citiraj Ni porazenec kdor je porazen, porazenec je kdor se po porazu ne pobere. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
El Nino 5. marec 2004 Prijavi Deli 5. marec 2004 Hja, ampak po drugi strani pa lahko živiš tudi bolj počasn and na easy tempo v zdejšnem času, sam pustit se ne smeš masovnem drvenju, narediš stvari lepo in počasi, recimo nekomu šenkaš pol urce življenja, zastojn, kot da ni to nič, in imaš prijatelja, kot bi tlesknil s prsti, narediš to vsak dan v mesecu enkrat in imaš dobre vezi s celo vasjo, vidiš soseda k rabi pomoč, ja mu mal pomagaš, nikol ne vzame preveč časa to, vse se da sam ljudje niso več pirpravljeni ker vse more kao nekaj, pol pa te sosed sprašuje kolk ti je dolžen in tko naprej, včasih so se take stvari dogajale bolj naravno včasih je bilo to nujno danes ni nujno, se pa opazi na počutju da tega ni... Citiraj Rad bi se z vami družil tudi v živo, povejte mi če se kdaj mudite v moji okolici LJ, Moste. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Recommended Posts
Pridruži se debati
Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.