Tesnoba, anksiozna stanja

[aboyanasanna]

Antidepresivi so lahko le kratkotrajna rešitev. Pika.

In ja, imam izkušnje z njimi; jemala eno leto, pa še to je bilo preveč. Sem se pobrala iz dreka, vendar bistveno je bilo potem spremenit življenje. Še vedno pa pravim - antidepresivi me niso ozdravili!!!

Podpiram uporabo samo toliko časa, da se pobereš ven. Vse ostalo pa absolutno proti in podpiram Brezotovo mnenje.

 

Ker si imela preveč problemov nič nisi spremenila, drugače bi jemala samo en mesece pa si šele po letu dni ugotovila, da moraš nekaj spremeniti. Ne bi bilo boljše, da bi jemala samo mesec in spremenila okolje, vem ,da ni enostavno ampak se, da. Odvisno od okolice saj pravim. Pozdravili te pa niso enkrat, ker ti nisi tako hotela, da te pozdravijo, to je normalno, če imaš polno misli in počneš vedno enake stvari ne dovoliš, da te tablete pozdravijo enkrat ampak še bol rineš v probleme in težave, zato jih nisi odpravila, tu pa niso krive tablete ampak ti sama in okolica kjer živiš.

 

Seveda so tablete začasne ampak če si boš ti vbila v glavo, da boš umrla ti tudi tablete ne morejo pomagat in nobena medicina. Glava ni stvar zdravnikov ampak tebe.

[Silica]

Samo za en mesec res niso.

Nisem pa absolutno proti, enim pač ne znese brez... doživljenjsko. Ej, big deal. Kaj bi se matral brezveze, če ne gre... a da boš potem na smrtni postelji rekel - lej mene, carja, bom crknil brez tablet.

[aboyanasanna]

Osnova jemanja antidepresivov je, da postopoma začneš, vzdržuješ stanje in počasi nehaš. Minumim je 6 mesecev. Toliko pa vem. En mesec? Ne me hecat razen če govoriš o pomirjevalih in ne o AD

 

Vem ja ampak jaz sem imela poleg fanta in mi stal ob strani pri meni je bilo zelo hitro dobro, ker sem zelo pozitiven človek, vedno se borim zase in preselila sem se spremenila okolico, ljudi, spočila sem veliko prespala imela sem res vse posledice, bolečin v sklepih, vrtoglavice , čisto vse ampak sem se ful sprostila zato bi dala vsem nasvet, da si vzamejo dopust, razvajajo, sprostijo, jaz sem bila naveličana teh bolečin pa nočnih mor ponoči ,dovolj mi je bilo in sem se en mesec borila, da pridem do cilja in uspela z razvajanjem, točila vodo v banjo, z zdravnico sva se zmenili, da jemlem najmanj 3 mesece. Šla sem k zdravnici ji opisala česa me je strah, kaj želim, da nočem jemati 6 mesecev, ker se bolje počutim. In se je tudi ona strinjala. Če gre na slabše povečaš dozo če ne počasi opostiš.

 

Antidepresive jemleš toliko časa kot ti hočeš, si svoboden človek, lahko imaš svoje mnenje, poveš zdravniku.

Najbolje ti veš kdaj je dovol.

[aboyanasanna]

Samo za en mesec res niso.

Nisem pa absolutno proti, enim pač ne znese brez... doživljenjsko. Ej, big deal. Kaj bi se matral brezveze, če ne gre... a da boš potem na smrtni postelji rekel - lej mene, carja, bom crknil brez tablet.

 

Lej da se vse zato so močnejše tablete če je hujše moraš pač povečat dozo ampak najbolje zate, da čim prej odpraviš samo če nič ne narediš na sebi tudi ne moreš odpravit.

[Brezo]

A

 

Upam, da si kdaj jemal antidepresive, niti ne veš kako delujejo, no jaz jemlem dva meseca in vrjemi, da imam iz lastne izkušnje več pojma k ti kako lahko trdiš nekaj kar še nisi poskusil, si jemal antidepresive kdaj?

 

torej če nisi potem res nimaš pojma, ne poznaš napadov, ne veš kaj to je tesnoba, doživljaš bolečine v sklepih vse to sem dala v enem mesecu skozi če ti tega nisi dal ne govori, da zdravniki nimajo pojma, ko boš imel tesnobo, ko boš poskusil antidepresive potem mi pa govori. Ne vem zakaj mi grejo vedno na živce besede k jih ti pišeš, vedno samo predvidevaš, nikoli nimaš dokazov. Ti poznaš primere, nikoli nisi imel napadov, ne piši kako to gre. Ker ne veš. Ker se dva meseca s tem ukvarjam in je boljše! Če drugi niso znali k sebi priti po toliko letih potem niso znali priti, nikoli se niso spočili le delali so naporno v službi in v stvareh k jih ni veselilo, delali so pa zato, ker so mislili, da morajo delati. Nič v življenju niso spremenili.

 

Nikoli se niso znali zase postaviti in imeti sebe radi in se odpovedali antidepresivom samo zaradi stranskih učinkov in se nikoli niso pozdravili in pristali v umobolnici, teh zgodb je še pa še, res lažje je obupati in garati in delati vedno enako kot pa ,da bi se brcnil v rit in kaj v življenju spremenil in poslušal zdravnike. Jaz sem bila zelo bolana sem imela boreliozni maningitis in kje bi bila zdaj če ni bi bilo zdravnikov, na vozičku, kje le ne vem. Če si alergičen zamenjaš antidepresiv, se posvetuješ z zdravnikom, sploh pa če si alergičen na kaj greš naredit preizkus, da ti ugotovijo na kaj točno si alergičen. Ko ti zdravnik predpiše antidepresiv ti pregledajo srce. Kar je potrebno, drugače ti ga ne da.

 

Preden se spet spustiš na preveč oseben nivo, raje povej ali si hodila v zdravstveno šolo, ali si delala prakso na psihiatriji, ali si brala navodila in opise zdravil, itd...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_question.gif Zdravnik je splošni pojem, zraven imajo ponavadi še naziv katere stroke so. Ta zdravila predpisujejo samo psihiatri ali splošni zdravniki na recept oz. po naročilu psihiatra...Torej ne moreš za vse trditi, da vejo kako deluje, če jih večina izmed njih sploh ne uporablja...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

In od kdaj je depresija kao bolezen...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_question.gif Predvidevam da od takrat odkar so visoki krvni pritisk pritisk znižal iz 140 na 120 in s tem pridobili na milijone novih uporabnikov...in tako farmacija obrne več denarja...

 

Kakor je meni znano depresija ne povzroča bolečin v sklepih...torej morajo biti stranski učinki, revma ali kakšna bolezen povezana s kostmi...lahko pa povzroča bolečine v mišicah...okostje in mišice sta dva različna pojma in tudi bolečina ponavadi ni ista...

A misliš, da morajo vsi jemat zdravila, da občutijo napad panike, anksioznosti, ipd...al je glih obratno, najprej se občuti, potem se pa človek sam odloči kako se bo s tem soočal...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

In preden začneš žaliti vse po vrsti, dobro premisli kaj boš napisala, ker take izjave mi ne ličijo na izjavo običnega depresivca ampak bolj na manično depresijo al pa še kaj drugega...če ne poznaš razlike med izrazi potem najbolje, da začneš študirat nego duševnega bolnika...Za začetek se recimo lahko naučiš ločiti demenco od skleroze...zgoraj si nekatere zadeve kar pošteno pobrkala...toliko o razumevanju in tolmačenju prebranega besedila iz ne vem kje...Če bi poznala vsaj osnove predmeta farmakologija, ne bi govorila takih "gluposti" kar se zdravil tiče...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

[aboyanasanna]

To je tudi res. Odvisno je od psihičnega stanja in okoliščin, seveda.

 

Jaz sem zapadla v depresijo zarad okoliščin in kronične bolezni. Težke zadeve pač ... začaran krog, ker je eno vodilo v drugo, potem pa še meseci nespečnosti in črne misli.

 

Rajši si vzemi dopust kot, da trpiš v službi ali v delu k te ne veseli sej ni lahko samo lažje prideš do cilja, da prideš iz depresije ven, mir rabiš.

[aboyanasanna]

A

 

 

Preden se spet spustiš na preveč oseben nivo, raje povej ali si hodila v zdravstveno šolo, ali si delala prakso na psihiatriji, ali si brala navodila in opise zdravil, itd...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_question.gif Zdravnik je splošni pojem, zraven imajo ponavadi še naziv katere stroke so. Ta zdravila predpisujejo samo psihiatri ali splošni zdravniki na recept oz. po naročilu psihiatra...Torej ne moreš za vse trditi, da vejo kako deluje, če jih večina izmed njih sploh ne uporablja...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

In od kdaj je depresija kao bolezen...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_question.gif Predvidevam da od takrat odkar so visoki krvni pritisk pritisk znižal iz 140 na 120 in s tem pridobili na milijone novih uporabnikov...in tako farmacija obrne več denarja...

 

Kakor je meni znano depresija ne povzroča bolečin v sklepih...torej morajo biti stranski učinki, revma ali kakšna bolezen povezana s kostmi...lahko pa povzroča bolečine v mišicah...okostje in mišice sta dva različna pojma in tudi bolečina ponavadi ni ista...

A misliš, da morajo vsi jemat zdravila, da občutijo napad panike, anksioznosti, ipd...aql je glih obratno, najprej se občuti, potem se pa človek sam odloči kako se bo s tem soočal...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

In preden začneš žaliti vse po vrsti, dobro premisli kaj boš napisala, ker take izjave mi ne ličijo na izjavo običnega depresivca ampak bolj na manično depresijo al pa še kaj drugega...če ne poznaš razlike med izrazi potem najbolje, da začneš študirat nego duševnega bolnika...Za začetek se recimo lahko naučiš ločiti demenco od skleroze...zgoraj si nekatere zadeve kar pošteno pobrkala...toliko o razumevanju in tolmačenju prebranega besedila iz ne vem kje...Če bi poznala vsaj osnove predmeta farmakologija, ne bi govorila takih "gluposti" kar se zdravil tiče...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

 

Tisti k doživlja bo vedel rešitve drugi samo kar je prebral malo več si preberi o depresiji, sklepi nas bolijo zaradi depresije, bolečine so del depresije tudi vprašaj zdravnika tako tudi demenca itd. Telo je obremenjeno. Ti rabiš počitek.

 

http://www.zdravniski-nasveti.net/?nStran=teme&tema=depresija&pog=index

 

 

različne telesne senzacije:

• bolečine v mišicah in sklepih
• tiščanje v prsih do bolečine
• glavobol
• vrtoglavica
• bolečine v želodcu in črevesju
• zaprtje
• panični napadi

[ChantallNina]

Vem, da je potreben počitek in razbremenitev. Mogoče se nisem jasno izrazila... nisem v depresiji, anksioznost pa je posledica življenskih okoliščin. Natančneje tega, da me fizično zdravstveno stanje ovira pri vsakdanjem življenju, posledično sem v zaostanku, kar prinaša tesnobo. Se mi pa to vleče že več let, lansko leto se je zelo izboljšalo in takrat sem polneje živela, imela energijo, bila produktivna, uresničila nekaj ciljev. Žal se je bolezensko stanje nepričakovano poslabšalo, simptomi ovirajo mojo produktivnost in to vodi do anksioznosti in povečane tesnobe. Ker se ravno nahajam v življenskem obdobju prelomnic in okoliščinah, ki od mene zahtevajo predanost in produktivnost, si ne morem privoščiti, da bi si vzela pavzo, odklop. Vem, da je to neodgovorno do fizičnega zdravja ampak moja morebitna trenutna neaktivnost bi imela zame resne (in na določenih področjih žal nepopravljive) posledice, tako v sedanjosti kot tudi prihodnosti. Kar bi seveda prineslo še več anksioznosti; tako, da dosti izbire niti nimam...

Ne gre toliko za čustvene procese ampak je v igri tudi osnovna eksistenca. Vem, da bi mi vsak svetoval, naj si vzamem odmor, konec koncev bi tudi jaz enako svetovala nekomu, ki bi bil v taki situaciji- "prvo poskrbi za svoje zdravje"... samo lažje je reči kot izpeljati.

Torej mi preostane blaženje fizičnih simptomov in blaženje tesnobe. Se pa zavedam, da zdr. težava in stres ne moreta živeti v sožitju...konstanten stres vpliva na fizično telo, posledično se telo ne more dokončno pozdraviti. Kot rečeno pavza pa bi stvar rešila samo začasno, s tem, da bi se mi nabralo še več stvari, ki bi me počakale oz. kar mi povzroča največ tesnobe - to da me nebi počakale. Antidepresivi in pomirjevala ne rešijo stanja pri meni, dejstva ostanejo...(naj dodam, da nisem nagnjena k depresivnim razpoloženjem, res da sem čustvena oseba ampak negativno čustvovanje je vedno bilo posledica življ. dogodkov/okoliščin v preteklosti, nikoli pa ni šlo za depresijo v pravem pomenu besede)

Glede zdravja pa sem dala skozi že marsikaj, od bolnišničnega zdravljenja, do alternativnih metod... Torej, če bi bilo zdravje v redu, bi imela posledično dosti energije za vse kar želim (in moram) opraviti (kot sem to počela preden sem zbolela) in tudi anksioznost ne bi bila tako izrazita. Res, da v življenju vedno pride kaj nepričakovanega s čimer se moramo spopasti, ampak jaz vse kar si trenutno želim, je zdravje; ker vidim, koliko lahko potegne za sabo.

Bi mi pa pomagalo, če bi se oglasil kdo, ki je imel podobno situacijo..(zdrav. težave, posledično tesnoba) In kako je to reševal oz. usklajeval z vsemi ostalimi področji življenja. Jaz res ne vem več kaj naredit...

[aboyanasanna]

Jaz sem iz depresije ven http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Pa ni služba več problem, morm bit zadovoljna, da jo mam pa normalen delovnik tudi.

Saj pravim - kronične bolečine so bile tiste, te pa niso tako lahko rešljive, niti s protibolečinskimi tabletami.

Zdaj sem uredu, pa tudi pomislim ne več na AD tudi, ko imam slab dan. Vem, da sem zadosti močna tudi brez tega.

 

lp http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

 

Čestitam http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[aboyanasanna]

Vem, da je potreben počitek in razbremenitev. Mogoče se nisem jasno izrazila... nisem v depresiji, anksioznost pa je posledica življenskih okoliščin. Natančneje tega, da me fizično zdravstveno stanje ovira pri vsakdanjem življenju, posledično sem v zaostanku, kar prinaša tesnobo. Se mi pa to vleče že več let, lansko leto se je zelo izboljšalo in takrat sem polneje živela, imela energijo, bila produktivna, uresničila nekaj ciljev. Žal se je bolezensko stanje nepričakovano poslabšalo, simptomi ovirajo mojo produktivnost in to vodi do anksioznosti in povečane tesnobe. Ker se ravno nahajam v življenskem obdobju prelomnic in okoliščinah, ki od mene zahtevajo predanost in produktivnost, si ne morem privoščiti, da bi si vzela pavzo, odklop. Vem, da je to neodgovorno do fizičnega zdravja ampak moja morebitna trenutna neaktivnost bi imela zame resne (in na določenih področjih žal nepopravljive) posledice, tako v sedanjosti kot tudi prihodnosti. Kar bi seveda prineslo še več anksioznosti; tako, da dosti izbire niti nimam... Ne gre toliko za čustvene procese ampak je v igri tudi osnovna eksistenca. Vem, da bi mi vsak svetoval, naj si vzamem odmor, konec koncev bi tudi jaz enako svetovala nekomu, ki bi bil v taki situaciji- "prvo poskrbi za svoje zdravje"... samo lažje je reči kot izpeljati. Torej mi preostane blaženje fizičnih simptomov in blaženje tesnobe. Se pa zavedam, da zdr. težava in stres ne moreta živeti v sožitju...konstanten stres vpliva na fizično telo, posledično se telo ne more dokončno pozdraviti. Kot rečeno pavza pa bi stvar rešila samo začasno, s tem, da bi se mi nabralo še več stvari, ki bi me počakale oz. kar mi povzroča največ tesnobe - to da me nebi počakale. Antidepresivi in pomirjevala ne rešijo stanja pri meni, dejstva ostanejo...(naj dodam, da nisem nagnjena k depresivnim razpoloženjem, res da sem čustvena oseba ampak negativno čustvovanje je vedno bilo posledica življ. dogodkov/okoliščin v preteklosti, nikoli pa ni šlo za depresijo v pravem pomenu besede) Glede zdravja pa sem dala skozi že marsikaj, od bolnišničnega zdravljenja, do alternativnih metod... Torej, če bi bilo zdravje v redu, bi imela posledično dosti energije za vse kar želim (in moram) opraviti (kot sem to počela preden sem zbolela) in tudi anksioznost ne bi bila tako izrazita. Res, da v življenju vedno pride kaj nepričakovanega s čimer se moramo spopasti, ampak jaz vse kar si trenutno želim, je zdravje; ker vidim, koliko lahko potegne za sabo. Bi mi pa pomagalo, če bi se oglasil kdo, ki je imel podobno situacijo..(zdrav. težave, posledično tesnoba) In kako je to reševal oz. usklajeval z vsemi ostalimi področji življenja. Jaz res ne vem več kaj naredit... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sad.png

 

Upam, da narediš najbolje kot bo tebi vztrezalo, srečno. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[Brezo]

Tisti k doživlja bo vedel rešitve drugi samo kar je prebral malo več si preberi o depresiji, da imamo povsot po telesu živce in sklepi nas bolijo zaradi depresije, bolečine so del depresije tudi vprašaj zdravnika tako tudi demenca itd. Telo je obremenjeno. Ti rabiš počitek.

 

http://www.zdravniski-nasveti.net/?nStran=teme&tema=depresija&pog=index

 

 

različne telesne senzacije:

• bolečine v mišicah in sklepih
• tiščanje v prsih do bolečine
• glavobol
• vrtoglavica
• bolečine v želodcu in črevesju
• zaprtje
• panični napadi

 

Glede na to kar so meni tupili v glavo je to zelo pomankljivo napisano...nekatere stvari se mi zdijo lepše razložene in povedane na

 

http://www.psihoterapija-ordinacija.si/sl/dusevne-motnje/motnje-razpolozenja/kaj-so-motnje-razpolozenja/70-depresija.html

 

Pri anatomiji kost in sklep ni isto...od fizične sestave je namreč odvisno kako, zakaj in kje se čuti kakšno bolečino oz. živčni dražljaj...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

http://freeweb.siol.net/memo/skelet_in_okostje.htm

 

Res ne povzroča direktno, a tu te moram malo popravit iz lastnih izkušenj - cikel daljše nespečnosti in slabe volje (ne govorim samo od depresiji) povzroči lahko tudi bolečine v sklepih in mišicah, a ne gre za vnetje (torej ni revmatično). Obstaja fibromialgija, sindrom kronične utrujenosti, ki se verjel ali ne zdravi tudi z AD in pomirjevali. In pomaga.....

 

Jap, to je res...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif

 

http://www.skufmslovenija.org/fibromialgija.html

 

Zato pa doktorji ponavadi zraven diagnoze depresija napišejo še kaj...depresija ovakva ili onakva...al pa še kakšno drugo diagnozo- "ne psihološko" bolezen...

[ChantallNina]

ChantallNina ... kot bi brala sebe. razumem te - ko je zdravje vpleteno, je dosti "lažje" pasti v ta začaran krog. In depresija potem zdravje še poslabša. Lahko mi pišeš privat, pa kakšno rečeva.

Drži se.

 

Ja, saj to...začaran krog.

Hvala, se kaj oglasim preko zs.

[aboyanasanna]

Uživajte, upam, da je komu pomagala moja pomoč !

[mayita]

ja z kakšno boleznijo se pa spopadaš?težko je svetovati,če ne vemo prvotnega vzroka za začarn krog?

izgleda ne boš prišla iz začaranga kroga dokler ne pozdraviš bolezni.ker vse ostalo niha kot bolezen niha,mogoče ti tukaj lahko svetujemo kako se spopasti z boleznijo,pol se lotimo pa še ostalega.predvsem ti pa svetujem,bodi čim bolj pozitivna,in tudi ko ne moreš ko misliš da ne moreš poskusi samo še majčkeno pa če se vse premakne za milimeter.zraven se pa ne sekaraj ,česar nisi mogla narediti,kajti vedno delamo vse 100 procento kos mo balani dajemo tudi stoprocentov ven sam da pač z močjo ki jo mamo. upam da razumeš.

izgleda da ne verjameš v ozdravitev.

zavedaj se da pri bolezni stanje niha kot ti nihaš,vprašaj se zakaj se je vse skupaj poslabšalo,bolezen sama od sebe se ne poslabša.zavedaj se da si ti tista k nadzoruješ misli k boš spet začela negativno misliti,se ustavi za trenutek in si samo reči:bodi pozitivna,pa si ponajvljaj.

skrbi te za exsistenco pa si jo sama uničuješ.če si v taki krizi prosi ljudi za pomoč glede materialnih dobrin, in si res vzami čas za premislek kako se lotiti bolezni in če bolezen ni ozdravljiva vsaj kako živeti z njo.poglej ljudje ti lažje pomagajo z materialnimi dobrinami kot pol k ne boš mogla resnično nič več.

drži se pošiljam ti en pozitivni objem

[aboyanasanna]

Jst pa zdej manjšam s tabletami pa me ful glava boli.

[butl]

A zmanjšuješ na svojo roko dozo al po posvetovanju z dohtarjem?

[butl]

dohtarji ne zmanjšujejo doz ... farmacija želi, da jih višajo ...

kemija ne zdravi, temveč le prekriva težave s čim drugim ...

se pa včasih zdi življenje s kemijo lažje ... seveda, če odmisliš stranske učinke kemije ... in teh je s trajanjem jemanja vedno več ...

 

zato je uporaba kemije sprejemljiva le na krajše obdobje ...

 

Eh, kva govoriš na pamet

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon21.gif

[aboyanasanna]

dohtarji ne zmanjšujejo doz ... farmacija želi, da jih višajo ...

kemija ne zdravi, temveč le prekriva težave s čim drugim ...

se pa včasih zdi življenje s kemijo lažje ... seveda, če odmisliš stranske učinke kemije ... in teh je s trajanjem jemanja vedno več ...

 

zato je uporaba kemije sprejemljiva le na krajše obdobje ...

 

Hm začela sem jemati od novega leta naprej polovično in tisto polovičko na pol in potem polovičko in še na pol tko sem začela in tako, zdej delam, ja mi je zdravnica rekla, da jem 3 mesece lahko tudi malo več časa, mi je rekla, da bom sama vidla kdaj bo boljše, da naj sama presodim, da naj zvišujem če bo hujše in znižujem počasi čeprav mi je rekla, da naj grem takoj na polovičko samo se mi zdi, da bo bolje če grem zelo počasi. Tko kot sem začela.

[aboyanasanna]

prav je, da zmanjšuješ in tvoj cilj naj bo , da čim prej nehaš ...

poskušaš najt razloge, ki te rušijo ... in zaživiš drugače ...

 

Hvala, upam, da mi uspe brez tablet, imam še tablete za 5- 6 tednov za vsak slučaj ampak mam nek načrt, da zmanjšujem res počasi.

 

zdaj en teden ali dva tedna polovičko in drugo polovičko na pol

 

potem enako en teden do dva tedna samo polovičko

 

potem enako teden do dva tedna polovičko na pol

 

potem počasi neham.

 

Upam, samo, da ne bo hujše http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png

[aboyanasanna]

Se mi zdi dobro, da zlo počasi nehaš. Ne vem.

[Brezo]

Jst pa zdej manjšam s tabletami pa me ful glava boli.

 

Odvisno na koliko časa se glavoboli pojavljajo, če so izključeni ostali faktorji in ali je to res kao zaradi zdravil...glavobol je včasih stranski učinek opuščanja nekaterih snovi (v tabletah, drogah, ipd.) na katere se možgani oz. živčne celice navadijo...Čisto odvisno katera zdravila jemlješ, kemična sestava, itd...bi pa zdravniki morali biti seznanjeni s stranskimi učinki oz. bi morali biti omenjeni v tisti bukvici kamor pogledajo, če tega ne vejo na pamet...Torej bi kakšen telefonski klic ali obisk pri zdravniku bilo priporočljivo...Najprej naj se uradna medicina izjasni kaj in kako, potem pa iskat informacije tudi drugje, če se tam ne dobijo zadovoljivi odgovori...tako gre ponavadi v praksi...

[aboyanasanna]

Odvisno na koliko časa se glavoboli pojavljajo, če so izključeni ostali faktorji in ali je to res kao zaradi zdravil...glavobol je včasih stranski učinek opuščanja nekaterih snovi (v tabletah, drogah, ipd.) na katere se možgani oz. živčne celice navadijo...Čisto odvisno katera zdravila jemlješ, kemična sestava, itd...bi pa zdravniki morali biti seznanjeni s stranskimi učinki oz. bi morali biti omenjeni v tisti bukvici kamor pogledajo, če tega ne vejo na pamet...Torej bi kakšen telefonski klic ali obisk pri zdravniku bilo priporočljivo...Najprej naj se uradna medicina izjasni kaj in kako, potem pa iskat informacije tudi drugje, če se tam ne dobijo zadovoljivi odgovori...tako gre ponavadi v praksi...

Se mi zdi, da je to kar normalno, je šele prvi dan, bom že pretrpela =) tnx

[Guest Jeti]

Jst pa zdej manjšam s tabletami pa me ful glava boli.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/crossfingers.gif da je bolje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flowers.gif .. upam, da je bil to dogovor s tvojo zdrav/nico/nikom, da prenehaš s terapijo ... hm ... po slabih treh mesecih ... ker to pri depresivnih stanjih ni običajno ( terapija traja najmanj od 6 do 12 msecev) ...

 

sama nisem imela nikakršnih težav ob prenehanju terapije ... cipramil ... zmanjšala v enem tednu na polovico in ex

sem pa bila na antidepresivih 2x ... prvič leto in pol, drugič tri

prvič sem se jih branila eno leto ... uživala čaj šentjaževke, hudo spremenila življenski slog tudi s pomočjo psihoterapije ... a ni pomagalo ... sem se zlomila

nekje po sedmih letih ... pač splet okoliščin ... je sledila nova depresivna epizoda ... še pomislila nisem, da bi trpela, kot prvič celo leto in takoj začela z antidepresivi

zdaj imam že nekaj let mir ... čeprav nihanja so ... vendar na meji, ko jih še lahko obvladujem http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_approve.gif ... se pa zavedam, da se mi depresija v hujši obliki lahko ponovi ... včasih ni potrebno veliko ... in vem kaj storiti v takem primeru

 

in še nekaj ... meni zelo pomembni ... vzrok za depresijo ... preteklost moraš pustiti za seboj!

v bistvu ni težko, ker vsak nov dan prinese nekaj novega, vznemirljivega http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rainbow.gif

[aboyanasanna]

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/crossfingers.gif da je bolje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flowers.gif .. upam, da je bil to dogovor s tvojo zdrav/nico/nikom, da prenehaš s terapijo ... hm ... po slabih treh mesecih ... ker to pri depresivnih stanjih ni običajno ( terapija traja najmanj od 6 do 12 msecev) ...

 

sama nisem imela nikakršnih težav ob prenehanju terapije ... cipramil ... zmanjšala v enem tednu na polovico in ex

sem pa bila na antidepresivih 2x ... prvič leto in pol, drugič tri

prvič sem se jih branila eno leto ... uživala čaj šentjaževke, hudo spremenila življenski slog tudi s pomočjo psihoterapije ... a ni pomagalo ... sem se zlomila

nekje po sedmih letih ... pač splet okoliščin ... je sledila nova depresivna epizoda ... še pomislila nisem, da bi trpela, kot prvič celo leto in takoj začela z antidepresivi

zdaj imam že nekaj let mir ... čeprav nihanja so ... vendar na meji, ko jih še lahko obvladujem http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_approve.gif ... se pa zavedam, da se mi depresija v hujši obliki lahko ponovi ... včasih ni potrebno veliko ... in vem kaj storiti v takem primeru

 

in še nekaj ... meni zelo pomembni ... vzrok za depresijo ... preteklost moraš pustiti za seboj!

v bistvu ni težko, ker vsak nov dan prinese nekaj novega, vznemirljiv

 

Ja mi je predpisala za 3 mesece- 4 mesece je rekla, da naj raje dal časa jemlem, sem ji pa jaz osebno prosila, če lahko manj časa, k te tablete imajo stranske učinke, jemlje se ponavadi 6 mesecev, če ne rečeš oziroma tiste hujše oblike, sem pa prebrala točno,da naj bi se po treh mesecih umirilo.

 

http://www.zdravila.net/navodilo.php?navodilo=a-002598.pdf

 

ti lahko kopiram kaj piše:

 

 

Nenadna prekinitev jemanja te vrste zdravil lahko povzroči pojav odtegnitvenih simptomov kot so

vrtoglavica, slabost in glavobol. V primeru, ko se zdravljenje zakljui, je zato priporočeno počasno

zniževanje odmerka zdravila Cipralex v dveh tednih.

Ne vem kje točno sem videla, da je potrebno za hujše primere več časa in za tiste 3 mesece do 4 mesece.

Sam mislim, da je potrebno posebno reči, odvisno kako se počutiš.

Zase vem, da še ne morem nehat, tako, da bom jemala z manjšo dozo, tako, da bo trajalo če malo preračunam

še en mesec predno res neham.

6 tednov!!! Če bo točno!!! Približno konec Aprila, bom nehala, zmanjšala pred dvema dnevoma in bom šla

čisto počasi, do drugega meseca, potem upam, da bo vse v redu.

Jaz mislim, da bo 4 mesece čisto dovolj. Bom vidla.

[aboyanasanna]

Veš, ko si bolje lahko greš k zdravniku pa ti zmanjša 10 mg tablete na manjšo dozo tudi tako deluje ali pa sam, ker

men je zdravnica rekla, da bom že sama vedla kdaj moram zmanjševati, zvišati, da ni treba k zdravniku.

 

Če se ti vrne zvišaš drugače zmanjšaš, odvisno kako se počutiš. Pri meni je bilo kar grdo na začetku nisem mogla

spati zaradi bolečin v rokah, nogah, potem me je panika zagrabla, tko, da sva letela k zdravniku, k sem mela vmes

še neko gripo potem zaradi depresije sem bla tko malo odporna, da sem v tistih mesecih fasala vse, vročino,

gripo, virus, virozo, vročina je bila pa nenehno 37 C nobene spremembe, prvi teden mi je koristila samo voda

pa banja pa čaj Melisa, kakor je bilo možno sem samo fanta objemala, skoz, prejokala pa sem tok, potem sem

bila še sama nase jezna, da sem tok lena, da nič ne morem naredit, potem je me bilo strah ven jit, k sva se peljala

po cesti me je blo strah, da ne bi se kaj zgodilo, k je bil blizu mene avto k je šel mimo, k, da bi spet kaj blo, potem

je pa dva dni mi guma počila na avtu, spet taki dogodki, potem k sva šla k zdravniku, je blo spet kaj, zdravnica naj bi

mi vzela kri, zaradi ščitnice, pa sem se z njo zmenila, da ne, je bilo hujše iti k zdravniku in dati kri, k, da bi naredili

nekaj proti moji volji, je blo kar velik stvar od strahu do solz, do bolečin, od mravljincev,

 

nisem pa mogla verjet, da me je strah odpret vrata in it sama na sprehod ali kam, saj me nikoli ni bilo strah

zaradi tega.