Tesnoba, anksiozna stanja

[Lony]

Dragi Dominko, hvala, da si tako odkrito pisal o tesnobi. Verjemi mi, res jo večina od nas pozna, le vsak se po svoje odziva na takele zalogaje, ki pridejo v življenju. Tudi ti si sam izbiraš pot iz tega stanja. Lahko ti povem, da meni tesnoba sporoča, da je prišel nov val žalosti(sicer star vsaj 1000 let) in takrat sem materinska do sebe, kot nikoli. Dovolim si, da se ob kakšni glasbi, al pa filmu zjokam, kot dete in potem - uuuuuuuuaaaaaaaau, čista radost. Včasih pa preprost molim.

Se mi pa zdi, da smo te mal presenetl , ker ne verjamemo v antidepresive. Svetujem ti, da obiščeš dobrega homeopata , če ti uradna medicina ne bo pomagala. Pa še tole knigo ti svetujem: Ljubezen je pogum (Iskanja) in še Kojčev Učbenik življenja.

Dominko,drž se in sporočaj , kaj si nouga o sebi odkril , da boš lahko potem drugim pomagal čez take stiske, kot si šel sam.

Vidm, da si zelo pogumen in fajn dečko in da si se že odloču - ZASE!

[daisy]

Dominko, hojla!

Res smo vsi dali že take reči skozi in vidiš, da gre. S to svojo potjo si boš pridobil dragocene življenjske izkušnje. Spremenil boš odnos do sebe in do drugih (ker ti hvala bogu drugega ne bo preostalo- torej cilj ti je zagotovljen- čim enkrat stopiš na pot samorazvoja, poti nazaj ni- gre le še naprej ).

 

Strahove imamo takšne ali drugačne vsi. Ko opazim, da me zgrabi moj strah, se zavestno spomnim tega, da moram zaupati, da bo vse tako, kot je zame najbolje. In do danes je res bilo tako. Tudi kar sem včasih mislila, da je grozno, sedaj vidim, da je moralo biti tako,ker mi je to dalo nova spoznanja in moč, da me je gnalo naprej. Treba je le zaupat, da vesolje že ve, kaj je za nas dobro. Sicer pa se vedno vprašaj - KAJ IMAM OD TEGA (da me je strah, da se bojim itd...) ? Odgovovr je jasen. NIČ torej stran s strahom. Opazuj se in obračaj svojo pozicijo na pozitivno. To je trening, ko ti pride v kri, se začne Življenje. In to se da! Garantiram!

 

Zapomni si, da ti nikoli ne bo dana preizkušnje, ki je nisi zmožen opraviti. TOREJ ZMOREŠ - že po defaultu. Samo še zaupati moraš in verjeti, da je tako. Vse boš prenesel, karkoli se bo zgodilo in dosegel boš svoje cilje, ker si se tako odločil!!! Bodi pa potrpežljiv in ne meči puške v koruzo... stavri se odvijajo počasi- skladno s tvojim zorenjem... Nič naj te ne preganja čas... ti samo drži svojo smer (četudi bo cik-cakasta), ne obupuj če zaideš s poti, če se ustavljaš, če se ti zdi, da tacaš na mestu.... vse to paše "v film".

 

Če ti psihiater in depresivi zaenkrat ustrezajo, ti dajejo varnost, jih kar imej. Sam boš začutil kdaj je čas, da prenehaš z enim in drugim. In ta čas bo nedvomno prišel. Začutil ga boš, ko boš dovolj močan..

[Mateja]

verjamem pa da bi mi joga tudi pomagala, ampak to je vse drago, že tako veliko zapravim  za te delavnice in podobno. Bom razmislil. Potem zelo mi je všeč področje eterični olj, dišav ali kaj podobnega, neke kroglice baje da obstajajo. Če ve kdo kaj več o tem, če mi lahko svetuje.  

Dominko, tiste kroglice so verjetno homeopatski pripravki, ki ti jih je že Lony svetovala in ti jih tudi jaz priporočam - so se izkazali za zelo učinkovito pomoč pri takšnih težavah. Poleg tega lahko doma izvajaš recimo tibetanske vaje - ne rabiš nikomr hodit in nič ne stane. prav tako pa so zelo (ZELO!) učinkovite tudi dihalne tehnike, eno sem prav danes navedla v temi 'Dihanje' - tudi nič ne stane, je pa učinkovito in celo pomaga preobražat, ne samo lajšat ... vidiš, koliko poti se odpira, ko se človek enkrat odloči xrosex

[Marsa]

Oj, Dominko, lepo ko si se javil nazaj!

Me veseli tudi, da s taksno energijo (pozitivno, kot ugotavljam).

Seveda, joga, ce se vpises na tecaj, spet stane.

Lahko pa ravnas kot sem sama; preprosto sem se odlocila in jo zacela doma sama vaditi pri dvajsetih, ne samo, da je to godilo moji psihi, telesu, osebni sprostitvi, mi je tudi pozdravilo nevarno povisan pritisk in nekoliko aritmijo in skoraj povsem tudi alergij.

S komerkoli sem govorila, ima podobno mnenje (tako da ni samo plod mojega lastnega navdusenja tale predlog - joga).

Ravno zato joga - nic ni ceneje kot joga - nikjer ne potrebujes manj opreme.

Afirmacije, verjamem, da poznas, zato pa se tudi nisem pustila odgnati s prve... ker sem sklepnila hitro, da si probal, pa ker 'ni delovalo', to opustil. Bodi bolj vztrajen.

Zapomni si - ti sam bos lahko spremenil sebe in svoj lajf - nekaj si ze storil, dbest - a nikar zdaj ne stagniraj.

S starsi se ne obremenjuj, pac, vsaj skusaj...

Tudi psihiatra kar obdrzi se zaenkrat, ce ocitno dobro vpliva nate in mu zaupas (stik -dober!- s terapevtom in zaupanje vanj tudi ni zanemarljiv dejavnik).

Kot sem postekala, te je Daisy povabila sem - prav si storila, Daisy, , ti pa, Dominko, da si poslusal njen nasvet oz. sprejel njeno povabilo.

 

Bos videl - vse bolje bo!

[Marree]

Bodi pozdravljen Dominko, med nami , kot si ugotovil si res padel na imeniten net, med imenitne ljudi. Jaz jih imam tko rada . So tko različni, pa tko topli, pa tko iskreni, da res močno širi srce .

 

Jaz se strinjam in podpiram nasvet, da začneš bolj zaupati naravnemu toku življenja, sprosti se brez strahu (tvoj Bog te je poslal tle dol, da bi z mirom v duši užival lepote), zaupaj sebi (tvoj Bog neizmerno zaupa tvoji milini), verjami vase brezpogojno (tvoj Bog ima zelo močno vero vate) , predvsem pa ostani do sebe ISKREN - ISKREN iz dna duše in iz dna srca podajaj ISKRENE informacije svojemu umu. Vse iskreno o občutkih, brez kodiranja sebi in posledično okolici. aja, Marsa, a je kje odprto kaj na temo KODIRANJA INFORMACIJ?

Pravzaprav ugotavljam, da si zelo močna osebnost. Odločitve si že sprejel in to je to. Realizacija je samo še konec dela in truda. In potrditev vere vase. Se zavedaš kakšno darilo si samemu sebi in vsem, ki imajo čast poznati TEBE? Vse ostalo, nima takega pomena.

 

Moje osebno mnenje glede zdravil:

Ja, poznam ta občutek tesnobe, ko misliš da te bo z naslednjim vzdihom razneslo. Posledice pa vsakemu pusti tesnoba drugačne. Meni osebno je ločitev na srčku pustila aritmijo in začetek multiple. Doživela sem rahel infarkt in tesnoba se je pretransformirala v strah. STRAH, da bom z naslednjim izdihom kar izdihnila. Ker nisem pristaš "tabletk" oz. farmacije in ker sem prepričana, da vse bolezni in vsi problemi izhajajo iz naših GLOBIN sem želela ozdraviti svoj srček in svoje težave čim bolj naravno. Želela sem pozdraviti svoje temne globine in jih osvetliti z naravnimi informacijami. Svoj proces zdravljenja nisem želela zavesti z kemičnimi informacijami in umetnimi informacijami zapisanimi v takih izdelkih - zdravilih. Proces sem želela ohraniti čist.

 

Seveda sem se pa morala naučiti se biti ISKRENA - do sebe, do prijateljev ki so me zrcalili. Priznam, da mi je bilo na začetku najtežje priznati sami sebi, da me strah ubija, priznati da me nezaupanje ubija, priznati da me sovraštvo ubija. Zelo sem prosila Angele za pomoč. Na pot so mi poslali dobre knjige, dobre ljudi z različnimi izkušnjami (kakršne sem ravno tisti trenutek potrebovala), afirmacije-molitve, spoznala sem jogo, pa ples, pa se tako počasi le vrnila k sebi domov, v svoj mir, v svoje središče. Seveda je bilo treba trdo delat, najtežje je bilo ob napadu tesnobe samo sedeti in poslušati občutke, ki so se sproščali, poslušati in slišati kaj mi je želela ta tesnoba sploh povedati. ZA UMRET. Ampak zares. Brez opravičevanja, brez smiljenja, brez brez bližnic, brez prekinjanj. Pa sem preživela, trikrat sem jo poslušala pol mi je pa vse povedala pa je šla. Zdaj po parih letih se vrne v obliki rahlega nemira, pa se je treba vsest, pa se iskreno čutit z njim pa slišat kjaj ima za bregom. Brez prekinjanja toka z kakršnim koli kemičnim dodatkom. Kako se počutim? MOČNO. Močno ker sem ponosna nase, da sem se soočila z njo. Meni in tesnobi jasno, da se sploh ne rabiva. Je hudo, se pa splača. To je pač moja izkušnja in moj način zdravljenja in seveda nikar ne poskušaj tega, če v tako filozofijo ne verjameš. Pomaga le vera. Kakršna koli. Tudi vera in zaupanje v zdravila. Al pa vera in zaupanje v besede. Al pa vera in zaupanje v lastno moč in moč kozmosa. Al pa vera in zaupanje v kateokoli drugo pomoč.

 

... vso srečo, Dominko, radi te imamo , pa še en objeeeemček

[Marsa]

...aja, Marsa, a je kje odprto kaj na temo KODIRANJA INFORMACIJ? ...

Maree, ne, nimamo se nikjer odprtega tega - kar odpri - bo zelo dobrodoslo!

 

Sicer pa - zelo lepo si tole napisala!

[Guest SaTurNina]

Jst..sm pa zadnjic..kr rekla.. frendu ker nism mogla vec..zdrzat pa sm mu rekla : PA KAJ maš to za eno PRTLJAGO DONS SABO.. pa me gleda pa gleda.. pa REČM: TOK SI TESNOBN..da že jst ne morm več nost tega,,..in mi je reku.. da mam prov..sm mu rekla : a te tuki tišči sm pokazala prsni koš..pa je reku da JA.. dm rekla..jOOOOOJ..težk.. si..

 

no..pol me je pa spraševau kako nej se jo znebi..pa sm rekla..neki pa me noče poslušat..misl..da mu nabijam,..ampak ful je učas grozn..k to čutm..od koga..sam jst kr povem..oz.. večkrat sm se kr nehala družt z ljudmi..k sm jih dobsesebno čutila.. in jst se tega tok ustrašm..kr zbežim..od ljudi k zaćutm..da majo preganjavico..al pa depresijo.al pa ljubosumje.. use sooorte . (Nism tok močna)..da bi mi ratu tak grozn filing ušeč..pol pa učas osebo kr zasovražm.

[Žarek]

Dominko dobrodošel

Tudi sama sem prešla krize in nisem vzela tablet, raje sem se borila sama s sabo in bila kos svojemu strahu.Svetujem odrezat vezi med tabo in starši.Kako?Tehniko lahko najdeš v knjigi Phillis Kristal:Odtranjvevanje vezi ki omejujejo. Ko sem bila v najmočnejši krizi, sem se obrnila na Boga:globoko v sebi, ampak zelo iskreno sem ga prosila za pomoč in predala svojo krizo njemu v roke.Pomagalo je.Pomaga tudi se izpovedati dobremu prijatelju, ali pa mogoče zate bolje prijateljici.Ženske so vedno pripravljene poslušati, ne boš verjel kako .Aha še nekaj zate:verjami, da ženske imamo tudi težave.

Želim ti mnogo ljubezni & božjih blagoslovov na tvoji poti

[daisy]

No, pravzaprav nisem jaz Dominka spravila sem, kar sam se je in zelo me veseli, da je tako.

Res pa je, da marsikomu napišem, naj gre gledat na Luno, če ima probleme, ker tu smo obdelali že čudo enih reči in problemov...

 

Kje pa si, Dominko ???

[Žarek]

Hahaha Dominko mi s tabo govorimo tebe pa od nikoder!

:xx!:

[Marree]

Pa ja, ma kje pa si? Nas bo začel še skrbet za naška lunofrenda.....

[Amis]

zanimivo ja. dominko je vrgel kost, mi pa grizemo

 

SaTurNina veš tole obdobje mine oz. se nekako navadimo se nosit s tem, da vse in vsakogar čutimo. preneha biti moteče, boleče ...itd. Kakšni specialni primerki so še vedno tumač, ostalo pa kar gre

 

[Pujsita]

Pozdravljen; Dominko . najprej ti moram čestitati, da si upaš takole brez strahu tako odkrito priznati sebi in nam, kakšne težave te pestijo, to je že 3/4 rešenega problema, običajno je pot do te točke najdaljša, tako da si lahko čestitaš.

 

Kljub vsemu napisanemu, moram reči, da verjetno vsaj malo samozaupanja imaš, če si v službi. Tako da se mi zdi, da bi bilo najnujnejše, da popraviš svojo samopodobo. Nauči se najti stvari v sebi, za katere se lahko pohvališ, tudi jaz sem to počela in zdaj to avtomatsko v primerih, ko slučajno podvomim vase počnem. Poiščem karkoli kar sem težko dosegla in se s tem opogumim.

 

Kar se tiče staršev vedi, da si ti v dar in last dobil svoje življenje, za katerega si odgovoren sam. Ti sam boš s seboj živel celo življenje, zato če si želiš dobro, skrbi zase in se razvajaj na vse možne načine. Si najpomembnejše bitje v tvojem življenje, zato se ljubi in ceni.

 

Kaj početi, da preženeš tesnobo ? Verjetno ti bo res najbolj pomagala selitev na svoje, reševanje dnevnih opravkov zase, ki ti bodo tudi dale samozavest do določene mere. Obiskovanje forumov ti sigurno daje pozitivno energijo, veselje, nasmeh na ustnice in malo po malo te bodo vsi ti kamečki mozaika pripeljali v novem življenju tja kamor si želiš. Počni stvari, ki te osrečujejo, opogumljaj se in ko boš pripravljen, bo zagotovo v tvoje življenje prišla deklica

 

Nad antidepresivi tudi jaz nisem preveč navdušena, je bila tašča na njih nekaj let + še ostali pripravki. Bila je popolnoma brezvoljna, brezbarvna, kot bi bila zadrogirana. Nič od nič, kot rastlinica. Dokler ni prišla do točke, ko ni mogla več naprej, takrat se je odločila za korenito spremembo načina življenja. Za 1 teden je zamenjala okolje, kjer so ji pokazali pot do duhovnosti. naučila se je meditacije in sproščanja. Opustila takoj vso maso tablet, v 1 letu in pol shujšala 30 kg. Zdaj je čisto nov človek, kar žari, hodi na telovadbo, jogo, nasmejana, naučila se je pozitivno gledati življenje, ko se ji pojavi strah ali tesnoba zna to urediti v sebi, ne jemlje niti 1 tableta. Tule na tem mestu bi ji iz srca čestitala, za moč, pogum in vztrajnost. Nam vsem je pa tale zgodbica po resničnih dogodkih dokaz več, da vse za svojo srečo in zdravje nosimo v sebi, samo priklicati je treba iz nas in tudi to, da nobena zdravila ne morejo nadomestiti dela na nas.

 

Odkar sem na forumu, počasi dobivam sliko forumovcev, vsakdo od nas je doživel kaj zelo težkega in prišel iz situacije zmagovalec , tvoja zgodba je tvoja osebna bitka in sigurna sem, da boš zmagovalec tudi ti, mi pa smo tvoji najzvestejši navijači, ki z vsemi močmi navijamo tudi kadar si v stiski .

 

Dobrodošel v naši družbi

[Marsa]

Saj ni vrgel samo kosti, saj je prisel, komentiral, nas povabil, naj le se kaj napisemo in da se bo oglasil.

 

Vceraj sem govorila z nekom, ki nam je dosti blizu, 4 leta je ta oseba jemala tele tablete (iskreno sem precej 'obupala' nad njo, se mi je zdelo, da jih bo zdaj dozivotno goltala).

Me preseneti z izjavo: "ne jemljem jih vec". Just like that.

Nekako socasno je obiskala tudi Domancicevega ucenca oz. terapevta, ki dela po tej metodi in se pocuti zelo OK.

Tako da se mi je to zdel zelo kul podatek in sem se takoj spomnila na 'nasega' Dominka.

[Su||y`]

Hmhm,

 

Čeprav si od mene starejši, razmišljaš zrelejše, odraslejše… a vseeno bom povedala, kaj mi je pač prišlo v moje misli, ob branju tvojega posta… Kako jaz gledam na vse, kako jaz razmišljam o tej stvari…

Prvo kot prvo, si naredil prav, da si začel razmišljati o tem, da greš živet na svoje… Saj lahko rečeš, da si bil 25 let predan domu, predan staršem… Mnogi se bi na to nasmehnili in ti samo rekli, kje si pa imel glavo… Ampak jaz te na nek način razumem, čeprav je moje življenje drugačno… A se nekako znam postavit na tvoje mesto v tvojo vlogo… Čas je res čas, da zaživiš, da spoznaš svet okoli sebe, da vidiš tudi druge plati življenja.. Da se spopadeš z vsakodnevnimi težavami, da jih poskušaš rešiti sam, in ne da ti pri tem pomagajo starši… Bojiš se kako bodo to sprejeli?!?! Težko je staršem, ko jih nekdo kar nenadoma po 25 letih zapusti… Res ni jim lahko.., Ker je med vami navezanost, ker je med vami enostavno nekaj.. »tisto«, ki vas je povezovalo 25 let… Toda tudi starši morajo razumet… Pojdi do njih, povej jim, da želiš drugačno življenje, da si želiš ustvariti dom, da želiš najti punco, da želiš imeti družino, povej jim svoje cilje, želje… Reci, da ju imaš rad, toda svoji sanj, želje ne moreš uresničiti, če boš pri njima… Na lep način jima razloži, daj jima vedeti, da sta zate poskrbela, da sta bila ob tebi vso mladost, da je pa sedaj čas, da se znajdeš sam… Morda ne bosta razumela… ampak tudi če ne razumeta ne ostani zaradi tega doma… Vseeno pojdi, starša se nekega dne bosta sprijaznila s tem, ker se bosta morala… a morda le potrebujeta čas… Ti pa obrni nov list svojega življenja… Začni uživat, živet.. Nadoknadi zamujeno… Sam sebi si reči, da zmoreš, premagaj strah pred svetom in verjemi, da boš nekega dne lahko rekel: »SREČEN SEM!« Toda čaka te veliko truda, čakajo te padci, toda ne obupaj, vztrajaj… Bodi močan… Vsak človek zmore več, kot si misli, da je zmožen prestati… Zato uresniči svoje sanje… Ker jaz verjamem v to, da jih lahko, zakaj ne bi verjel tudi ti?!? Verjemi, da je nekje nekdo, ki je enako osamljen kot ti, pa morda čaka nate… Ona, najdi jo.. pojdi vem, uživaj v družbi, sprosti se… ne delaj si ovir, blokad v sebi… Bodi to, kar še nisi bil nikoli… Prepusti se toku življenja, samo te bo popeljalo na pravo pot… Ampak enostavno BODI TI! Ti takšne, kot si želiš biti, pogumen, samozavesten, dostopen, brez strahu… Tako kot vsi, si tudi ti zaslužiš najboljšo punco na svetu… Zakaj si je pa ne bi? Saj si tudi ti dober človek, imaš srce, ampak moraš se naučiti ga dati nekomu… In daj ga, ne hrani ga zase, ponudi ga… Njej, ki bo prišla in to takrat ko boš to najmanj pričakoval…

 

UPAJ SI BITI NEKAJ, KAR SI ŽELIŠ DA BI BIL!!!

 

Držim pesti zate… in potrudi se, ŽIVLJENJE JE TVOJE! In jaz vem, da ZMOREŠ!!!

 

Lp, Sully

[sfinga]

dominko pozdravljen ..veš lepo je da si tako iskren in verjamem da si tudi močan,ker nikoli ni take preizkušnje ki bi presegala naše moči.ni ti treba jemati antidepresivov le eterično olje cimeta si kupi in daj par kaplic na dekolte in bo bolje.ti dobro veš kako se počutiš in edino ti si tisti ki lahko ozdravi samega sebe.pojdi k sebi ,ko si prvič občutil dominantna starša in nisi imel nikogar na kogar bi se zanesel in ki bi ti nudil oporo in toplino. z razumevanjem.stopi do tega otroka v sebi in ga stisni k sebi ter potolaži .obljubi mu da boš vedno z njim in da naj se ne boji ker mu boš vedno stal ob strani .in še to mu povej da je z njim vse v redu in ga imaš neskončno rad.daj samemu sebi vse to kar tebi niso dali .večkrat obišči tega otroka in videl boš da ti bo kmalu bolje. vsi imajo dober nasvet ,odleti v svobodo ,dovolj dolgo si bil doma.tudi ptice si naredijo lastno gnezdo in videl boš da se bo ostalo začelo odvijati samo po sebi.in NIKOLI ne pozabi nase...podpiram te in rada te imam

[Volk K.L.]

Hehe Dominko, marsikdo (tudi jaz) nima jajc takole se odpreti v forumu, evo ti si se. Kar se tiče iskanja partnerjev, to je tudi odvisno kje si, s kom se družiš, kam zahajaš, vendar da ti nekaj zaupam, veliko tipov je in veliko žensk, ki so do 35 leta nevezani in sploh imajo malo izkušenj v ljubezni, če imaš cilj se navezati na koga, če vidiš sebe s punco, mislm da se potem nimaš kaj sekirat. Ne biti izbirčen pri puncah. Ti povem marsikatera punca ali ženska, prekaša lepotičke s svojim srcem. Enkrat se ti bo zgodilo tako kot meni vedno, da me leteči otrok zadene s puščico, še vedel ne boš kaj se dogaja. In nekega jutra boš vstal zraven ženske, ki te ljubi in ti njo. Hudo bo tudi takrat, ko boš prekinil zvezo. Verjemi mi bolečina v ljubezni je nekaj, hmmm ne znam ti povedati, ni negativno ampak, kako bi ti povedal odpre ti ventil čustev, ki jih prej sploh nisi zaznaval. Presenetil boš samega sebe.

 

Kar se tiče nevezanosti v Sloveniji je okrog 50.000 moških starih med 25 in 35 letom samskih in 30.000 žensk med 25 in 35 letom. To je glih nekje v cajtngu pisalo prejšnji teden. Se mi zdi da smo precej zaprta družba. Če bi se hotel kakšni družbi priključiti, rabiš prekleto veliko časa da te sprejmejo. Zato se jaz osebno trudim ohraniti stike z vsemi, s katerimi se poznam, ker samo preko njih spoznavam nove ljudi in morebitne nove ljubezni, ane. Zdaj zadnje čase sklepam znastva tudi preko interneta, zaenkrat še nisem tako v živo spoznaval folk, vendar glede na to da se ljudje vse bolj zapirajo, bo tudi internet odlično orodje za spoznavanje ljudi.

Potem TV ti da vtis, da ostali ljudje po svetu, še posebej v Ameriki ali pa V Britaniji, da ga vsi žurajo sto na uro okrog. Ti povem da 90% ljudi, gredo 3x ali pa celo manj na leto na kakšno fešto. Poznam samo enega, ki ga non-stop žura, vendar se giblje v krogu bogatašev. Tam kjer je denar je tudi veliko lepotičk. MTV je samo ena navadna manipulacija. Iz V. Britanije sodelavci so mi pojasnevali vzroke, zakaj se mnogi poročijo že pri 25 letih. Ne zato ker jim ni problema najti zakonskega partnerja, ampak ravno obratno. Tam je že velik problem fenomen samskosti. Zato tisti moški, ki se prvič vežejo s punco, ciljajo na to da se bodo tudi čimprej poročili, ker vedo da bodo drugo težko dobili. Zato toliko ločitev. Isto velja za tamkajšnje ženske. Ej Dominko Italija, samo Italijo poglej. Italija ima največji procent samskih ljudi do 40. leta. Od kod misliš vzkliki mamamia. Mamamia je za Italijanske moške skorajda že inštitucija. Italijani ne marajo svojih žensk. Ne sekiraj se Dominko. Mislim da imaš še največ šans, da najdeš zvezo v službi. Upam da si v takšnem kolektivu, kjer so tudi ženske. Veliko jih je poročenih in nesrečnih. Zdaj od tebe je odvisno, ali boš skakal v tuj zeljnik ali ne. To je tvoja stvar odločitve. Samo prosim te, ne skakat v prijateljev zeljnik . To pa je grdo.

 

Aja kar se tiče tvoje tesnobnosti, ne se sekirat. Samo malo več v hribe hodi. Mislim da skoraj vsak trpi za to boleznijo, ko ga zajame kakšna melanholija. Kar se tiče staršev, da ne bi slučajno padal na jokanje matere. To je njen način izsiljevanja, da ne greš. Morala bi te podpreti v vseh tvojih odločitvah, tudi če ji to ne paše. Fotr je pa lohka samo tih. Jaz isto živim še pri starših. Vendar nimam takšnih problemov s starši, varčujem pa za stanovanje, to mi je cilj, pa ena fejst dečva v stanovanju ... Edinole me malo sekira za službo, gremo v EU kjer so predpisi v zvezi z odpuščanjem dosti bolj liberalni.

 

P.S. Na tem svetu nisi sam, samo zdi se ti.

[Mateja]

pojdi k sebi ,ko si prvič občutil dominantna starša in nisi imel nikogar na kogar bi se zanesel in ki bi ti nudil oporo in toplino. z razumevanjem.stopi do tega otroka v sebi in ga stisni k sebi ter potolaži .obljubi mu da boš vedno z njim in da naj se ne boji ker mu boš vedno stal ob strani .in še to mu povej da je z njim vse v redu in ga imaš neskončno rad.daj samemu sebi vse to kar tebi niso dali .večkrat obišči tega otroka in videl boš da ti bo kmalu bolje.

Morda najdeš kakšen navdih tudi v temi Zdravljenje notranjega otroka

 

 

[skwo]

Saj si rečem, da bo vse OK, povedal bom na lep način že malo prej, saj se ne bom na hitro preselil, počasi pa bo. Saj je to življenje samo moje in od nikogar drugega. A potem pa spet tako nepričakovano pride tesnoba, strah, manjvrednost, občutek nesposobnosti .......

 

Hvala za nasvete in mnenja, zelo si jih želim.

sprejmi občutke tesnobe,kot dobrega prijatelja,zamiži in stopi iz teme,potem počasi odpiraj oči,da se navadijo na lepoto svetlobe in ne jokaj za dobrim prijateljem-tesnobo,ker bo izginila.zamenjali jo bojo drugi lepi občutki-prepusti se sončnim žarkom,dežnim kapljam,sprejmi...dokler stojiš v temi imaš tesnobo-ko stopiš ven ta občutek zgine...lahko mi verjameš,točno vem kaj pišem :palec:pa še to,vprašaj se kaj boš izgubil,ko boš šel na boljše.volja staršev je njihova odločitev -ali bodo mirno sprejeli tvojo odločitev ali se bodo jokali.

[dominko]

Lep pozdrav vsem skupaj. Ker sem vezan samo na računalnik v knjižnicah ali kje drugje, se pač na vsake toliko časa javljam. Vsa nova prihajajoča mnenja in nasveti od prejšnjega javljanja mi zelo pomagajo.

Vendar pa se ne da kar odrezati moje težave. Saj več ne vem kaj je problem: ali reakcija domačih na mojo odločitev ali na splošno moj strah, manjvrednost, tesnoba, neenakost z drugimi in podobno. Mislim, da bom moral ogromno delati na sebi, če hočem da bom normalno zaživel.

 

Ne vem zakaj imate vsi tako slabo mnenje o antidepresivih. Od njih ne pričakujem da me bodo 100 % ozdravilie, niti slučajno. Jaz jih imam kot pripomoček še pri drugem svojem zdravljenju (recimo ta forum, rekreacija, naravno zdravljenje, narava in podobno, tako kot že vi naštevate razne druge sisteme ....). Sicer sem pa pod kontrolo psihiatra, ki mi ne piše samo receptov in sprejme samo za 5 minut, ampak se odkrito pogovarja z mano. In nisem zaradi njih slabše volje, brezvoljen, brezbarven, zadrogiran. Nimam kakšnih hujših problemov z njim. In res nisem imel že dolgo hudih napadov, vednar ne rečem, da jih nisem imel zaradi tablet, lahko jih nisem imel zaradi drugačnega razmilšljanja in zaradi čedaljega večjega ukvarjanja s samim seboj. In ker ne pričakujem takojšnjega pozitivnega rezultata me ne preseneča da kakšnega ogromnega napredka ni zaradi jemanje tablet. Sicer pa kot sem že povedal verjamem v psihiatra in bo že on vedel ali naj neham z njim ali kaj drugega. Hočem pa reči, da ne mislim samo "žreti tablete" in pričakovati ne vem kaj. Saj se probam zdravit še na druge načine, saj sem že opisal. Pa tudi spoznavam še veliko novega (joga, eterična olja in podobno. Recimo bom upošteval predlog SFINGE - bom poskusil.

 

Seveda pa se vsak dan bojujem s strahovi in tesnobo. Včasih uspešno, tako da se jim ne podrejam in je vse KUL, včasih pa to ne gre. Pa že mislim da je vse OK, ko jih nekaj časa ni, potem pa kar butnejo. Ena prijateljica mi je rekla, da se naj takrat ne ustrašim, ker bo tesnoba "še tisočkrat prišla" in naj se kar navadim.

Recimo včeraj sem že v poznem dopoldnevu čutil da se me loteva nekaj čudnega. In seveda proti koncu službe se je še slabšalo. Prišel sem domov se najedel in odpravil v fitnes. Povedal doma, da grem in adijo !! Potem me pa fotr spet kot vedno vpraša: "ja kam pa spet greš", odvrnem "ja na fitnes, a ne veš da hodim", odgovori "ja bo treba nehat hodt, bo treba začet kaj delat", "ne ne bom nehal, bom kar redno hodil, saj je to dobro zame" odgovorim. Potem pa reče "ja kdaj si boš pa kaj ustvaru". Ker nisem našel primernega odgovora sem kar šel na fitnes. Vendar vam povem, kakšna tesnoba me je spet zagrabila, pa ni bilo nič kaj takega, saj velikokrat starši, ne samo moji, rečejo "kam spet greš, ja bod kaj doma". Ampak mene to tolk prizadane, ker mislijo da nič ne razmišljam o sebi in o prihodnosti. Enkrat jim bom kar povedal, da naj ne skrbijo zame, da se že znam pobrigat zame, in da si že ustvarjam svojo prihodnost. Ampak mislim, da res manjka v meni moč, samozavest, ampak si jo nabiram. Med fitnesom je bilo vse KUL, po njem smo šli s prijetelji še na pijačo, tam se je spet začela tesnoba, ni bilo tako hudo, ampak vseeno sem čutlil, da moram iti domov v svojo sobo (verjetno se tam počutim bolj varnega) in res sem kar nahitro rekel adijo in šel. Seveda so bili presenečeni. Še zjutraj sem imel čuden občutek, kot da sem kaj slabega naredil, kot da me čaka nekaj slabega, kot neka slaba vest.

Danes mi je že nekako bolje, vi mi dajete novo moč, ah saj je jutri nov dan. Vidte tako je to, ampak grem pa le naprej v nove dogodivščine.

 

Najprej sem razmišljal ali naj vam vse to opisujem, me je blo mal strah, ampak vi me verjetno razumete. Se mi zdi, da se kar bolje počutim, saj to je vse človeško in razumsko.

 

Se še kaj oglasim, do takrat pa mi le kaj spet napišite.

 

Lep pozdrav

 

DOMINKO

[pokowc]

prerast treba starše,no... so take nitke, ki te vežejo, na vsak pisk in njihov klik; dai presekaj, odstriži jih..ti pomagam, povej

[sfinga]

veš ko takole gledaš zadeve boš opazil da so tudi starši odvisni od nas in da zato včasih tako dominirajo..in pravzaprav smo vsi pomalem odvisni od nečesa.ko se tega zavemo potem lahko tudi to nadziramo po svoji volji.videl boš da so vse nitke v tvojih rokah in da lahko narediš prav vse za kar se odločiš.mislim da ti gre dobro in kar tako naprej.

[dominko]

Ko sem se zadnjič prijavil, sem dobil sporočilo o prispelem novem odgovoru, vendar se mi je ne vem kako zbrisal, tako da ga nisem videl, ampak vem da mi ga je poslal "Bigm2".

 

"Bigm2" ! Mi lahko še enkrat pošlješ tvoj odgovor. Hvala

 

DOMINKO

[Mateja]

O Dominko ! Vidim, da si ravno na forumu, pa da te samo pozdravim in zaželim en vesel vikend

 

(če si 'izgubil' Bigmov OS, preveri v zgornji vrstici med 'Nova sporočila')

[dominko]

Živjo Mateja, tudi jaz ti želim lep vikend, meni se je današnji dan prav lepo začel.

 

Našel sem izgubljeno sporočilo in ni od BIGMa, tako da je vse OK.

 

Bigm ! vseeno se lahko še kaj oglasiš.

 

DOMINKO