Vzgoja otrok

[Guest Jeti]

Al raj zastonj poslušam mamo in znance in prijatelje nenazadnje forumaše in izluščim iz kopice izkušenj približno svojo?

 

pa tegale ne smeta zamuditi - se splača

 

http://www.sititeater.si/sl/predstave/fotr_1/

[zalaya]

Ah, Porny ne verjemi vsega vsem.

 

Deluj s srcem, saj je prav to to kar rabi tvoj otrok. Prav zaradi tega bo edinstven in prav to rabi! Ne dovoli, da te mnenja in pametovanja drugih naredijo negotovega. Zmoreš in naučil se boš delovati v dobro svojega otroka, njegove mame in sebe. Si pronicljiv, brihten gospod, ki zmore pogledati zadevo iz večih zornih kotov in prepričana sem, da boš to zmogel tudi pri svojem otroku.

 

Vsak je sestavljen iz genov, družine in družbe. Prav to dela ljudi edinstvene in posebne. Tako pač je od nekdaj, pa bog daj, da tudi v prihodnje. Da naši potomci in njih potomci ne bodo postali roboti in računalniško vodena bitja, narejena po istem kopitu. Otrok se ne da vzgajati po, za vse enakih "reglcih", od A do Ž. Kar se pri mojem obnese za dobro je lahko za tvojega pogubno, ali pa obratno.

 

Brez ljubezni, potrpljenja, volje, poguma, intuicije in samokritike ter sposobnosti prisluhniti tudi drugim je nemogoče vzgajati. Učimo in rastemo skupaj z otrokom. Ne delaj iz vsega skupaj nobene znanosti.

 

Naj ti strahovi in dvomi ne vzamejo najlepših in dragocenih trenutkov, ki se ti dogajajo. Hočeš, zmoreš in znaš, vse ostalo se boš naučil sproti!

[Tonks]

 

po filingu delovat, in prvo leto otroka razvajat na ful (nobenih omejetiv), potem pa počasi otroci že začnejo mislit in delovati na polno s svojo glavo (po pa približno delat tako kot z malim odraslim).

 

je še najhuje pri otroku, da se ti življenje spremeni, je s sprejemanjem tega včasih več dela kot z malimi

 

me zdaj glih z dopusta, se mi zdi je prav fajn, k tamala sama hodi, sama najde pot do igralnice, sposobna 6 ur bit pokonci, ne da bi bila zaspana

 

ker prej smo samo tiste lufte vmes ko ni spala, lovili za splavat se in kam it

 

- in na dopustu polno novih stvari, nad čemer so mali čist navdušeni - bo treba kmalu ponoviti

[cosma]

Se strinjam z Zalaya in Tonks, glede na to, da sem tudi dokaj novodobna v teh zadevah, že malce **starejša** mamica.

Otrok ti bo itaq sam pokazal kaj in kako ob pravem trenutku, seveda govorim o začetkih, o začetnih mesecih in letih, ko se mi zdi, da ne rabiš kakih hudih predavanj, če slediš svojim oz. otrokovim občutkom.

Pa razvajat otroka, ne mislim s tem, da mu kupuješ igrače. Itaq se otrok ne zna igrati s tem. V bistvu od začetka sploh nič ne rabi. Kasneje kako ropotuljo, pa une krogce za žvečit, ko bodo zobki začeli rasti. Moja je najraje imela zajčka, ki je bil ropotulja, pa tak dolg, da ga je lahko dosegla, ga vlekla, žvečila, brcnila itd... http://b2c.baby-center.si/article.asp?ArticleID=174056 ...nočem delat reklame ampak vidim, tudi pri nečaku, da mu je ta zadevica najbolj pri srcu od vseh igrač. Tko neki simple, nič komplicirat.

 

Prisluhnit otroku, ko izraža svoje potrebe, po nekem času začneš ločiti vrste joka, za hrano, igro ali pa kaj tretjega. Bistvo je, da si tam ob njemu, ga pobožaš, poljubčkaš, ga stisneš k sebi ali pa samo položiš roko na njega, da te začuti in se umiri.

Dejstvo je, da sem sama bila kar malce prestrašena, kako bom zmogla to in kako bom razumela kaj hoče, ker v bistvu ne govori, ampak tako kot večina staršev sem skapirala takoj, brez besed. To se zgodi. Če ni eno, je drugo, če ni drugo je tretje. Potem pa v bistvu z vsakim dnem, vidiš kako otrok napreduje in s tem tudi ti veš kaj bi rad.

 

Zelo priročne so babice zato svetujem, da jih ne odganjat, čeprav znajo biti nadležne občasno. Jaz nikoli nisem imela babica servisa in kot otrok sem to pogrešala, zato zdaj moji deklici omogočam da ima čim več stika z babicami in dedijem in da se nauči stvari, ki se jih od mene ne more. Po drugi strani je pa to en tak velik ljubeč odnos in (čeprav mi včasih ne paše prenašat tašče) si rečem, da je to za njo dobro. Ker v končni fazi mi starši in tašča vedno priskočijo na pomoč, če potrebujem varstvo ali karkoli drugega, so vedno na razpolago. temu primerno se trudim tudi jaz.

 

Če nimaš babic, moraš poiskati varuško in za večino mam je to kar velik stres s kom bodo pustile otročka. Ko je bila pri babicah sem bila pomirjena in nič v skrbeh.

 

Ja, pa vse dobro namerne nasvete jemat z rezervo, kaj bi moral in kaj ne. Zaupaj svojim občutkom predvsem pa otročkovim razlagam na njegov način.

Če se dere, ko ga daš v voziček, ga ni treba vozit do onemoglosti, da se bo zdrl in razvil pljuča in od onemoglosti zaspal, pač pa ga vzemi ven in pocrkljaj. Ampak potem je spet druga situacija, ko se joka in poskuša kaj izsiliti ampak to je ponavadi že pri malo večjih ali ima pa krče (če jih bo imel/a) itd...

Sproti step by step...day by day... se boste vsi učili in naučili.

[Boudika]

Se zelo strinjam s Tonks, Zalayo in Cosmo. Delati s srcem in upoštevati edinstvenost otroka in njegove potrebe in ne ga tlačiti v kalupe, ki jih določa stroka. Ti so lahko samo neka dodatna opora, informacija, ne bi pa smeli prevladati. Zase vem, da sem bila hvaležna za prisotnost patronažne sestre in za podporo pediatrije, je pa res, da se v pogledih na nego in vzgojo otroka zelo razhajajo med seboj in da dajejo precej splošna navodila. Dostikrat tudi pozabijo postaviti na prvo mesto otrokove potrebe. Starš veliko boljše pozna svojega otroka in njegove posebnosti. V bistvu je najboljši učitelj v tem primeru otrok.

 

Pa problem je nasedanje preveliki skomercializiranosti družbe. Ni vedno nujno, da je tisto, kar se prodaja kot odlično za razvoj otroka (od igrač, otroške opreme do raznih tečajev za dojenčke (!)), res koristno ali uporabno. Starši in otroci so pač ena hvaležna tržna niša in obstaja kup ponudnikov blaga in storitev, ki so pripravljeni razmišljati namesto staršev. Kar ni v redu.

 

Ne vem, kaj se je pisalo v zvezi z izbraževanjem staršev, predvidam, da je bilo mišljeno v določenem kontekstu. Prvič, Šola za starše v času nosečnosti, se mi zdi čisto koristna zadeva, mogoče še premalo dodelana. Pa mislim, da tudi kakšna dodatna ponudba, če je kvalitetna in prilagojena aktualnim potrebam, ne bi bila odveč (drugo vprašanje je spet prehudo izkoriščanje te tržne niše).

 

Neke delitve na normalne pa nenormalne se mi zdijo čisto nepotrebne, obstajajo pač različna mnenja in pristopi, mogoče je edino preveč ekstremno forsirati zgolj stroko ali pa jo nasprotno, popolnoma izključiti iz svetovanja staršem.

[butl]

Delati s srcem in upoštevati edinstvenost otroka in njegove potrebe in ne ga tlačiti v kalupe, ki jih določa stroka.

 

Ktere kalupe že določa stroka?

 

[zalaya]

Butl, imam občutek, da že dolgo nimaš opravka z novodobnimi prosvetnimi delavci, šolskimi pedagogi in podobnimi vsevednimi in posvečenimi strokovnjaki, ki imajo vse zapisano v razpredelnicah, v katere delajo kljukice, ali otrok izpolnjuje to, ono, tisto normo ali ne. In več kljukic, ki jih dobi bolj idealno se prilega kalupu.

 

V teh tablicah ni prostora za "njega", njegovo edinstvenost, osebnost, individualnost.

[Boudika]

Ktere kalupe že določa stroka?

 

 

Zdaj me pa res zanima, kakšne izkušnje imaš ti kot starš. Ogromno. Od recimo tempiranja, koliko časa naj se doji dojenček, do zacementiranih mnenj o načinu spanja in uspavanja, do vrednotenja razvoja otroka, za katerega je sestavljen poseben vprašalnik. Poznam primer mamice, ki je bila že čisto uničena, ker po mnenju njene pediatrinje njen otrok ni dovolj hitro razvijal motoričnih spretnosti in je bila deležna celo mnenj, da je mogoče duševno zaostal. Danes se čisto normalno razvija, pri tem, da poznam otroke, ki so se začeli celo kasneje plaziti ali hoditi. Podobnih zgodb, mogoče samo malce manj hudih, poznam še kar nekaj. Predvsem v smislu, da ne upoštevajo okolja, v katerem se razvija otrok, ampak vse merijo z istimi vatli. Je to dovolj, ali moram obširneje razložiti?

[xyz]

nažne sestre in za podporo pediatrije, je pa res, da se v pogledih na nego in vzgojo otroka zelo razhajajo med seboj in da dajejo precej splošna navodila. Dostikrat tudi pozabijo postaviti na prvo mesto otrokove potrebe. Starš veliko boljše pozna svojega otroka in njegove posebnosti. V bistvu je najboljši učitelj v tem primeru otrok.

 

otrok je lahko učitelj, ja, če se starš tega zaveda ;-) sam tega ne bi posploševal in dejal, da starši veliko bolje poznajo svojega otroka.

nekateri ja, nekateri ne.

 

Pa problem je nasedanje preveliki skomercializiranosti družbe. Ni vedno nujno, da je tisto, kar se prodaja kot odlično za razvoj otroka (od igrač, otroške opreme do raznih tečajev za dojenčke (!)), res koristno ali uporabno. Starši in otroci so pač ena hvaležna tržna niša in obstaja kup ponudnikov blaga in storitev, ki so pripravljeni razmišljati namesto staršev. Kar ni v redu.

 

se strinjam, lepo povedano. so pa npr marsikatera predavanja brezplačna, oz je vstopnina zgolj simbolična.

zame osebno je npr zanimivo, da se na tovrstnih predavanjih naučim predvsem kaj o samemu sebi, če se.

 

Ne vem, kaj se je pisalo v zvezi z izbraževanjem staršev, predvidam, da je bilo mišljeno v določenem kontekstu. Prvič, Šola za starše v času nosečnosti, se mi zdi čisto koristna zadeva, mogoče še premalo dodelana. Pa mislim, da tudi kakšna dodatna ponudba, če je kvalitetna in prilagojena aktualnim potrebam, ne bi bila odveč

 

res.

[Tonks]

Ktere kalupe že določa stroka?

 

da je treba jest za mizo in vsede (vsi skupaj po možnosti) in podobne fore - kot da se pod mizo uleže ne da pojesti še bolje

 

in da je otroke potrebno navadit da sami zaspijo v posteljicah, po možnosti v svoji sobi, če finančne razmere to dopuščajo, povezani pa seveda z najnovejšim babyfonom in angel care blazinico

 

hecam itak

 

na žalost se pri otrokih začne že z opremo, za odrasle se da dobit kvalitetno, za otroke navoljo bolj ali manj podn - od lesenih mini posteljc, v katerih se otrok, ki se ponoči mal več premika, lahko razbije glavo, do kovtra, ki je zaradi nevem koga, ki trdi da je volna alergena, lahko polnjen samo s umetnim materialom oz. bombažem, posledično pa hladen in težek in ga otrok odstrani v momentu, ko ga začuti. Do raznoraznih plastičnih flašk, ki se niti pomiti ne dajo v redu.

[Boudika]

otrok je lahko učitelj, ja, če se starš tega zaveda ;-) sam tega ne bi posploševal in dejal, da starši veliko bolje poznajo svojega otroka.

nekateri ja, nekateri ne.

 

ja, vsekakor, pod pogojem, da se starš tega zaveda. Drugače pa: ni isto vedeti, kaj je dobro za otroka in poznati otroka. V prvem primeru lahko stroka potencialno koristno sodeluje, v drugem primeru pa (razen v izjemnih primerih), starš ve več o otroku kot zdravstveni delavec, ki sreča otroka nekajkrat v življenju.

[free]

Strinjam, a prav tako lahko nekdo zacuti svojo negotovnost in zazna ter spozna, da potrebuje dodatno ("strokovno") izobrazbo.

 

Ce je oseba precej mentalen tip in dojema ter razume preko mentala bolj kot recimo neka zenska intuinitivno, ima to svoje prednosti, kakor morda tudi slabosti.

Intintivna oseba bo kdaj potrebovala vec nekega mentalnega konkretnega znanja, povezovanja ter razumevanja, mentalna pa morda kdaj vec empatije in tudi prakticne intuicije ter neposrednega cutenja skozi empatijo, prisluh, ter spontano odgovorno naravnanost.

 

In ker ljudje nismo vsi isti, kakor je tudi nas nacin izrazanja, sprejemanja znanja in ucenja, ter odnos do vsega zunaj, kakor sposobnost vzivljanja ter empatije v povezavi z razumskim delom ter s tem neposrednega ucenja, je mogoce bolj kot ne crno-belo, to da govorimo kaj kdo zares potrebuje.

 

V prakticnem zivljenu nam lahko ena sama beseda, ki smo jo zares slisali, ko smo nekomu resnicno prisluhnili, neglede na to ali je druzbeno statusiran strokovnjak ali ne, spremeni ne samo dan, temvec celotno zivljenje in s tem verjetno tudi zivljenja nekaterih tistih, ki so z nami povezani.

 

Tako in se dosti bolj je vecplastno nase zivljenje, ki pa se vedno in od vedno je preprosto biti ali ne biti. (inkarniran).

 

Ah, Porny ne verjemi vsega vsem.

 

Deluj s srcem, saj je prav to to kar rabi tvoj otrok. Prav zaradi tega bo edinstven in prav to rabi! Ne dovoli, da te mnenja in pametovanja drugih naredijo negotovega. Zmoreš in naučil se boš delovati v dobro svojega otroka, njegove mame in sebe. Si pronicljiv, brihten gospod, ki zmore pogledati zadevo iz večih zornih kotov in prepričana sem, da boš to zmogel tudi pri svojem otroku.

 

Vsak je sestavljen iz genov, družine in družbe. Prav to dela ljudi edinstvene in posebne. Tako pač je od nekdaj, pa bog daj, da tudi v prihodnje. Da naši potomci in njih potomci ne bodo postali roboti in računalniško vodena bitja, narejena po istem kopitu. Otrok se ne da vzgajati po, za vse enakih "reglcih", od A do Ž. Kar se pri mojem obnese za dobro je lahko za tvojega pogubno, ali pa obratno.

 

Brez ljubezni, potrpljenja, volje, poguma, intuicije in samokritike ter sposobnosti prisluhniti tudi drugim je nemogoče vzgajati. Učimo in rastemo skupaj z otrokom. Ne delaj iz vsega skupaj nobene znanosti.

 

Naj ti strahovi in dvomi ne vzamejo najlepših in dragocenih trenutkov, ki se ti dogajajo. Hočeš, zmoreš in znaš, vse ostalo se boš naučil sproti!

 

 

Ni toliko vprasanje kaksne kalupe doloca stroka, temvec kako ukalupljeni smo še mi sami.

Vsi mi in vsa druzba je se precekj vkalupljena in malo kdaj tudi nevkalupljena, ko se duh zivljenja hkratno vedenja zabistri skozi nas

 

Ktere kalupe že določa stroka?

 

[Tonks]

en tak dober trik kako se izogneš kalupom je, da si predstavljaš kako so vzgajali otroke pred recimo 13.000 leti. In potem pač to prestaviš v naš cajt in v naše pogoje. So zmogli brez hude opreme. Tako da, dveletne punčke so z mamo, prijateljicami in drugimi otroci pobirale gozdne sadeže, ko je bila sezona. Je to čist lušten način preživljanja prostega cajta še danes. Da se jim oči mal oddahnejo od risank.

Pa če se je bilo treba preselit, so šli mali otroci pač v vrečo in so jih odnesli - danes jih pa malo naokrog nosimo, smo pa spet na istem.

[free]

en tak dober trik kako se izogneš kalupom je, da si predstavljaš kako so vzgajali otroke pred recimo 13.000 leti. In potem pač to prestaviš v naš cajt in v naše pogoje. So zmogli brez hude opreme. Tako da, dveletne punčke so z mamo, prijateljicami in drugimi otroci pobirale gozdne sadeže, ko je bila sezona. Je to čist lušten način preživljanja prostega cajta še danes. Da se jim oči mal oddahnejo od risank.

Pa če se je bilo treba preselit, so šli mali otroci pač v vrečo in so jih odnesli - danes jih pa malo naokrog nosimo, smo pa spet na istem.

 

 

Zdravje na 12: Zdrava šola

[free]

Glede na tvoj veckrat CB pogled je ta stavek

 

vse drugo pa tvoj CB standard.

Verjetno kaj dosti vec kot iknee tule in aliano od vzgojiteljic niti ne poznas. no, ti ze ves.

 

sam zelo malo poznam, ampak v zgodovini je bila ena italijanka (pozabu ime) z medcelinskim uspehom (v casu pred in med drugo svetovno vojno), ki je imela precej uspeha v vnasanju v sole boljsi izobrazevalni sistem. Po njej so se zacele zgledovati mnoge sole po svetu, saj je preko zaostalih otrok in otrok iz revih cetrti, znala oblikovat znanja zelje otroke oz. znala vspodbudit naravno teznjo po ucenju. To kar ni uspelo s takratnim strogim nacinom, ki so ga uvajali predvsem moski, ki so bili takrat v veliki nadvecini v izobrazevalnih kot tudi intelektualnih krogih.

 

to, da zenske izobrazujejo, ucijo je povsem naravno. so tudi naravno prve od katerih se otrok uci.

 

pa le glej, da se ne bos zarekel prevec, glede na to, da bos sam imel narascaj. verjetno ti ne bos nic kriv, bodo drugi tisti, ki so zafurali otroka ne

dandanes veliko starsev tako govori. vec jih pa otroka ne pripravi na solo primerno. Krivi so seveda ucitelji, solski sistem, in skratka vsi drugi, samo oni ne.

 

jaz vseeno mislim, da je vsak posameznik unikum na tem svetu.

[free]

obstaja veliko knjig, ki so si pomensko nasprotne in izrazajo bolj kot ne CB pogled na neko situacijo ali okoliscno.

med tem da nekoga vkalupljamo in med tem da mu pustimo prevec svobode je lahko zelo tanka linija.

med postavljanjem primernih mej za to, da bo otrok ostal dovolj svobodnega odprtega duha in tem, da bo razumel meje, ki mu bodo koristile za bivanje v tem svetu, in ne zgolj nekem namisljenjem, je tudi zelo tanka meja.

Oboje pa se nanasa na tvoj pri stavek - da je vsak individualno bitje.

 

A nasplosno obstaja rast in razvoj, ki je za sedanjo clovesko zavest znacilen. Pomeni, da obstajajo okvirji kdaj in kaj otrok razvija v dolocenem letu razvoja itn, in kako naj bi to razvijal. Ti okvirji pa vseeno niso kar tako ali brezkoristni, glede na to kaj govorijo primerjalne studije vzgoje pred stoletji ali vzgoje danes recimo. Tisti ki se s tem poglobljeno ukvarjajo lahko vidijo razlike. Razliko med poledicami.

Unikat da, a tudi unikat je bolj ali manj podvrzen naravnemu razvoju zavesti in vstopu zavesti v clovesko auro. vec o tem ne bi filozofiral, ker so zato knjige.

 

verjetno je vecina enostranskih vzgoj nazadovoljiva, a glede na to, kaj je patriahrat storil v tej druzbi (s katerimi posledicami se soocamo) se ne cudim, da zenske in moski vnasajo v prostor pac vec vedno zenskih kvalitet, ki jih v tej druzbi definitivni primanjkuje.

Spremija se vse. Predvsem pa na povrsje prihajajo nove do sedaj bolj zapostavljenje kvalitete.

 

Osebno mislim da najvecjo težo vedno so in bodo nosili pri vzgoji predvsem starsi! Predpriprava otroka na izobrazevaje in druzbo. Vse ostale vzgoje institucije so (le) pika na i, seveda pa nikakor ne nepomembna.

 

recimo men je se vedno zou da nism ze pred mnogimi leti "zbejzou" v zda, kjer je malo vec odprtosti ljudi, kjer folk zna cenit talent; kljub temu da je treba ornk delat zato. ne pa tolk nazadnjasko kriticnega in nesprejmljivega folka kot v sloveniji, ki se v prvem sele zbuja.

tule ce hoce clovek kaj "naredit" se mora soocit s celo goro furstracij in tisocletno zgodovino spuscene glave.. in ko se otrese tega, je mogoce mozno da pomoli glavo iznad umazane vode kriticnosti. no, pa saj je vedno bilo tako ane.

 

Če bi mal bral sodobne neomarksistične sociološke raziskave bi razumel o čem govorim, Naj namignem Ivan Illich, preber mal kaj piše, pa tudi ostali, ki pač razmišljajo o posledicah feminiziranega izobraževalnega sistema.

[Aliana]

Dokončni "zajeb" pa opravijo ženske v pedagoških poklicih. Začne se v vrtcih z vzgojno babjadjo, nadaljuje se v osnovnih šolah z vzgojno babjadjo. V srednji šoli se zadeve nekolikanj umirijo in se tu in tam najde tudi kak moški pedagog, vendar je tedaj, vsaj iz te prizme (vzgojne) za otroka, oz. mladostnika že prepozno da bi se socializiral, postavil svoje mesto na svetu in zafunkcioniral kot "jaz", ne pa kot tisto, kar družba od njega zahteva in pričakuje, skratka poženščeni pizdek.

 

ok.. jaz bi to zelo, zelo drugač povedala.. ampak če probam izluščit iz tega point.. se moram kar precej strinjat. Kar se mene tiče, v vrtcu bi moralo bit FUL več vzgojiteljev. Imela srečo, da sem cel faks delala skoraj vso prakso pri vseh predmetih z enim od dveh fantov, ki sta študirala v mojem letniku med 45 babami (en se je v 2. letniku prepisal, 'moj' je pa ostal do konca .. po moje zdajle dela v kakem vrtcu v prekmurju, kar je škoda, ker bi ga jaz imela v LJ...)

Par predmetov sem delala s puncami, ker se ni dalo drugač.. razlika je bila očitna. Otroci ful drugač sprejmejo moškega v skupini, kot pa žensko, čist druga energija je, več se da naredit z njimi, ker je 1. bolj zanimivo, ker je nekaj novega in posebnega, 2. pač, moška energija ...

In ja, to ful manjka v vrtcu in osnovni šoli. Več moških učiteljev, vzgojiteljev..

 

Sam tlele se s pljuvanjem bo babjadjo pač ne morem strinjat, ker.. dajte mi povedat, dragi fantje.. zakaj pa ne pridete študirat pedagoških poklicev in se ukvarjat z otroki? (aja, btw, nas je prfoksa na faksu naučila, da je Z otroKi (Zveza Komunistov) Ker vas 'babjad' totalno ovira pri tem? Kolikor jaz vem, so na predšolski še vsakega tipa sprejeli z odprtimi rokami, po moje ti še pet ni treba znat pa te vseeno spustijo čez sprejemce, ker je vsem jasno, da tega manjka... Moj idealni vrtec bi bil v vsaki skupini vzgojitelj in vzgojiteljica. Narediš uslugo otrokom, zraven pa še delavcem in celi službi, ker teli 'babji' kolektivi v vrtcih so zelo velikokrat :xx!:

 

Osebno mislim da najvecjo težo vedno so in bodo nosili pri vzgoji predvsem starsi! Predpriprava otroka na izobrazevaje in druzbo. Vse ostale vzgoje institucije so (le) pika na i, seveda pa nikakor ne nepomembna.

 

A si prepričan?

Po tem, ko se zjutraj zbudiš, odpelješ otroka v vrtec in ga pustiš tam ... hmm ... minimum 8 ur, ponavadi 10.. Ga prideš iskat, pojeste pozno kosilo, je ura 5, se igraš in ukvarjaš z njim 2-3 ure, potem je pa čas, da gre spat.... Kje preživi več časa in kdo ima več vpliva nanj v tistih,najbolj zgodnjih letih, ko se največ nauči in največ stvari ponotranji za cel lajf naprej?

[free]

Da. Ravno to je point napisanega. Kar si napisala ni hvale vredno. In to tudi ne velja za vse. Nekateri otroke puscajo pri starih starsih.

Je pa vprasanje zakaj imajo taki ljudje sploh otroke, ce jih niso sposobni vzgajat!?

 

Otrok naj bi v prvih nekaj letih dobil osnovo za cel lajf, kakor pac pravijo strokovnjaki. Ce je res, ne vem.

In ce je to res, je vse drugo le pika na i kot sem se izrazil. In ce starsi niso znali otroka pripraviti na solo, kdo ga bo? predsolski vrtci ocitno. In ti niso nepomembni, kar sem tudi napisal.

 

Point napisanega je v razmislek, da se danes nekateri otroci ne razvijajo vec toliko v krogu svoje druzine, temvec vcasih prevec se kje drugje. In to v letih ko so najbolj dojemljivi. Emancipacija zensk je v teh okoliscinah prinesla dobre in slabe strani.

Vzgoja in vzgled, ki ga otrok dobiva od starsev, cetudi se z njim ne ukvarjajo veliko, je kot pravijo zelo pomemben. Pravzaprav so starsi od rojstva otroka in do njihove smrti otroku vedno vzgled.

razne knjige govorijo, da so danes otroci menda zelo "out" zaradi neprimerne vzgoje, predvsem starsev.

 

A si prepričan?

Po tem, ko se zjutraj zbudiš, odpelješ otroka v vrtec in ga pustiš tam ... hmm ... minimum 8 ur, ponavadi 10.. Ga prideš iskat, pojeste pozno kosilo, je ura 5, se igraš in ukvarjaš z njim 2-3 ure, potem je pa čas, da gre spat.... Kje preživi več časa in kdo ima več vpliva nanj v tistih,najbolj zgodnjih letih, ko se največ nauči in največ stvari ponotranji za cel lajf naprej?

 

- dobro vprasanje. zakaj ne? ne vem. verjamem da bo drugace. mislim pa, da je to tudi posledica pomankljive informiranosti, narave moskosti in raznih druzbenih streoptipov.

- kje pa niso

 

in sem tudi ze povedal, da otrok nimam, ker jih nisem hotel imeti, in tudi izkusenj v vzgoji ne kaj dosti, zato je moje mnenje laicno. in si zato tudi ne upam kaj dosti soditi, zgolj na podlagi ene ali dveh prebranih knjig kot "nekateri" Za namecek pa so se pred kratkim razburjali kako je ljudi na svetu prevec, danes pa so na podlagi ene ali dveh prebranih knjig postali sumersmart poznavalci vzgoje otrok.

 

jst se nagibam bolj mnenju, da je v nekih zgodnjih letih pomembna predvsem mati in ne toliko oce. oce pa je pomemben kasneje. kolikor vem, se strokovnjaki z menoj ne bi strinjali.

ne vem pa, ali je potrebna otroku obojestranska vzgoja (oce in mati) ze v prvi letih zivljenja.

 

- zakaj pa ne pridete študirat pedagoških poklicev in se ukvarjat z otroki? ...

- ker teli 'babji' kolektivi v vrtcih so zelo velikokrat :xx!:

[butl]

Da. Ravno to je point napisanega. Kar si napisala ni hvale vredno. In to tudi ne velja za vse. Nekateri otroke puscajo pri starih starsih.

Je pa vprasanje zakaj imajo taki ljudje sploh otroke, ce jih niso sposobni vzgajat!?

 

Otrok naj bi v prvih nekaj letih dobil osnovo za cel lajf, kakor pac pravijo strokovnjaki. Ce je res, ne vem.

In ce je to res, je vse drugo le pika na i kot sem se izrazil. In ce starsi niso znali otroka pripraviti na solo, kdo ga bo? predsolski vrtci ocitno. In ti niso nepomembni, kar sem tudi napisal.

 

Point napisanega je v razmislek, da se danes nekateri otroci ne razvijajo vec toliko v krogu svoje druzine, temvec vcasih prevec se kje drugje. In to v letih ko so najbolj dojemljivi. Emancipacija zensk je v teh okoliscinah prinesla dobre in slabe strani.

Vzgoja in vzgled, ki ga otrok dobiva od starsev, cetudi se z njim ne ukvarjajo veliko, je kot pravijo zelo pomemben. Pravzaprav so starsi od rojstva otroka in do njihove smrti otroku vedno vzgled.

razne knjige govorijo, da so danes otroci menda zelo "out" zaradi neprimerne vzgoje, predvsem starsev.

 

Tko je

[Boudika]

Vse kritike so na mestu, razen pretiravanja z "babjado" v pedagoških poklicih. Dejansko se res pojavlja neravnovesje, če določen poklic prevzema le en spol, ampak to ni edini problem pedagogike. Na fakultetah prevladujejo moški profesorji - a mi boste rekli, da je zaradi tega naše izobraževanje kvalitetnejše? Tudi učitelji v moji osnovni in srednji šoli niso bili nič kvalitetnejši od učiteljic. Največji problem vidim v tem, da izobraževalne institucije človeka ne vzgajajo celostno, ampak forsirajo tekmovalnost, storilnostno naravnanost, dresuro otroka za potrošniško družbo, v kateri vlada kapital. Le pri kom so se pedagoginje tega naučile?

 

Kar se vrtcev tiče, je žal res. V bistvu pri nas prevladuje tudi povsem zgrešena logika, da je otroku že pri enem letu potrebna socializacija v vrtcu in da je vrtec nasploh najbolj primerno okolje za otroka. Kolikor poslušam nekatere slovenske mamice, ki so živele recimo v VB, je tam neprimerno več otrok doma z mamami, ampak zato vzpodbujajo družabna srečanja staršev z otroki - se pravi veliko bolj naravno socializacijo kot jo nudi vrtec.

 

Sicer pa bo vse globlja gospodarska kriza morda temeljito premešala štrene trenutnim bivanjskim vzorcem in se bomo morali prilagoditi drugačnemu načinu življenja. Morda bomo imeli celo več časa eden za drugega, pa manj za kupovanje nepotrebnih stvari. Je pa tudi tako - marsikje se ljudje niso pripravljeni odpovedati številnim materialnim ugodnostim oz. se jim zdijo nujne, čeprav bi lahko živeli vsaj s pol manj. Čeprav je tudi res, kar pišete: razmere na trgu delovne sile so hud problem - zna biti zelo naporno, če te nekaj let ni na sceni - in situacija se samo še slabša.

[free]

mogoce nisem najbolje zapordeno napisal (stavka ki si ju poudarila); je pa enter vmes.

torej, meni se zdi (kot vidim) bolje otroka dajat starim starsem kot v nek vrtec ali varuski. Kljub temu pa ne bi prevec favoriziral, ker je morda dobro, da otrok spoznava oboje, vse, a s poudarkom na vzgoji starsev, vsaj v prvih nekaj letih razvoja.

 

da, saj o tem govorim! kao sej kam cjo ga pa dat... ko otrok ne bo vec meu za jest, bodo pa rekli, ja sej, kaj naj pa sploh je!

mislm, take stvari se bi lahko vprasali preden so imeli otroka! - o tem govorim!

Torej pravim, kje so meje in ali je to kar postaja samoumevno zares samoumevno in primerno da je sprejemljivo?

 

tudi danes bi ljudje imeli otroke, da, seveda, a ustvarili pogoje, da bi jim bilo v tej druzbi bolj pa ne. - O tem govorim.

In da, tocno to pravim! pogoji niso dobri!

No, fajn, zanimivi predlogi! A pa misli da bo kdo iz silne ljubezni do svojih otrok ali bodocih otrok kaj storil, da se bodo uresnicili?

Ne tolk zakoliceno spet, da kar ne bi smele imet, ampak ob tem bi se kot skupnost bilo dobro ukvarjat tudi s tem kako bodo otroci odrascali, vzgajani, kako ziveli itn.

 

Namrec clovek se vprasa DO KJE, DO KAM bo takole slo!? kje so meje med tem da imajo otroci se dovolj primerne pogoje za razvoj in ko je ta meja presezena. Bodisi zaradi clvoeskega egoizma, prepuscanja, neangaziranja ali pac cesa drugega.

 

Me pa zanima kaj bi odgovorili ljudje na vprasanje 'zakaj otroka', ki so se odlocili imeti otroka; in zanima zakaj so s odlocili imeti svojega namesto posvojiti ga, glede na to kolikootrok brez starsev je in takih ki so po domovih?

Namrec jaz osebno bi rajsi otroka posvojil kot imel svojega, ce ze, ker se mi to zdi primerneje v casu. Ponavadi zenski argumetni pa so veckrat precej drugacni.

 

Đizs

Stari starši ali vrtec... eh takle pa ne posplošuj. Res je, da je družba danes taka, da je -in dat otroka v vrtec, samo večina, ki mora it delat ga ne more s sabo vzet. Kam ga lahko potem dajo? Verjamem, da je vrtec marsikomu nujno zlo, sploh za tiste, ki nimajo starše blizu ali ti ne morejo popazit na otroka. Zakaj imajo potem otroke? Ne vem. Zakaj je pa sistem pri nas tak blesav? Zakaj pa mladim mamicam ne ponujajo več dela za polovični delovni čas. 5-6 ur bi se otrok razvijal z vrstniki, potem pa bil doma s svojim objektom nege, ki je do 5. leta tako pomemba. Mati bi tako prinesla nekaj domov za stroške, delovna doba bi ji tekla, na poti iz službe še ne bi bilo take gužve in bi opravila hiter šoping in v neprometu peljala otroka domov. Ja sam res, zakaj imajo taki otroke? A si se kdaj obrnil malo okoli koliko je takšnih? Sej jih 90% žensk v Slo pol ne bi smelo imet.

 

V drugem odstavku imaš piont.

Samo spet ne pozabimo, da tisti, ki pa bi radi delali/živeli drugače tudi ne morejo, ker je sistem tak, da jih prisili v vse in nič = ves čas za otroka, nič šihta ali vso polno zaposlenost, nič časa za otroka.

[free]

Mogoce res. Se mi pa postavi vprasanje, katera je ta meja, ko otroka pripravis da se "znajde" v tej druzbi in "zivi", in da se vedno ni prevec materialno usmerjen? Ali bolje, ker odgovor ze imam: Ali starsi znajo otroka vzgojiti tako, da je duhovna komponenta prisotna v ravnotezju z materialno, recimo takem, da se je otrok sposoben odlocati v skladu z njim samim; ce pa sami starsi recimo niso duhovno temu 'dovolj' zreli, ali pa vsaj toliko zreli, da mu omogocijo celosten razvoj?

 

 

 

...Največji prhttp://www.lunin.net/forum/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gifoblem vidim v tem, da izobraževalne institucije človeka ne vzgajajo celostno, ampak forsirajo tekmovalnost, storilnostno naravnanost, dresuro otroka za potrošniško družbo, v kateri vlada kapital. Le pri kom so se pedagoginje tega naučile?

 

Kar se vrtcev tiče, je žal res. V bistvu pri nas prevladuje tudi povsem zgrešena logika, da je otroku že pri enem letu potrebna socializacija v vrtcu in da je vrtec nasploh najbolj primerno okolje za otroka. Kolikor poslušam nekatere slovenske mamice, ki so živele recimo v VB, je tam neprimerno več otrok doma z mamami, ampak zato vzpodbujajo družabna srečanja staršev z otroki - se pravi veliko bolj naravno socializacijo kot jo nudi vrtec.

 

Sicer pa bo vse globlja gospodarska kriza morda temeljito premešala štrene trenutnim bivanjskim vzorcem in se bomo morali prilagoditi drugačnemu načinu življenja. Morda bomo imeli celo več časa eden za drugega, pa manj za kupovanje nepotrebnih stvari. Je pa tudi tako - marsikje se ljudje niso pripravljeni odpovedati številnim materialnim ugodnostim oz. se jim zdijo nujne, čeprav bi lahko živeli vsaj s pol manj. Čeprav je tudi res, kar pišete: razmere na trgu delovne sile so hud problem - zna biti zelo naporno, če te nekaj let ni na sceni - in situacija se samo še slabša.

[free]

Ne narobe ne, ampak tako, da ti (al ili pa se kdo) ni sporocila dobil v obliki, da nima moznosti razumeti drugace kot sem hotel.

ali kot pravijo: dobra komunikacija je tista, ko te sogovornik razume. v tem nisem bil dovolj dober ocitno.

 

aja, zakaj jasno? a ce gledas na tisoce lacnih brezdomih sirot brez starsev je logicno da bos imel svojega? No, meni ni.

 

odvisno, kakor kdo? nekdo ima dobre namen, ki se zjalovijo; nekdo ima 'smolo' v partnerstvu, razlogi so precej razlicni, ni primerno posplosevat.

a vseeno, razlika je, ali otrok pride nenapovedano, ali nacrtno. Oboje pa zajema odgovornost!

 

da. saj to me bega!? ne razumem tega. a to pomeni da ne morte prek sebe, svoje "potrebe" imeti svojega otroka al kaj? kljub temu, da se zavedate da so otroci ki vsaj nekoga potrebujejo da zanje skrbi?

Namrec to res tesko razumem saj za vas to ni stvar prezivetja imeti lastnega otroka, a obratno je za mnoge otroke to ravno to.

 

Mislm, a ni otrok otrok kot vsak otrok? Zakaj mota biti prav moj? V cem je razlika? A ni to mogoce le stvar prepricanj ali nekega hrepenenja nekega notranjega otroka zenske, ali ne vem cesa sploh, ki hoce prav svojega otroka?

Mislm, a je to kot upor zivljenju, da nekaj pa veno imajo kar je samo njihovega (kot vasih mislijo) al kaj?

A ni ta famozan bioloska ura bolj izgovor za neke morda egoisticne potrebe zenske ki jih forsrira in hrepeni z "iluzijo" o njenem lastnem otroku? Ko pa je njena lastna lahko zgolj ljubezen in modrost ki jo daje in dobiva neglede na to komu?

Se sprasujem.... ne trdim.

 

Ja, je*emti no Free, a si spet narobe zaporedje stavkov napisal??

 

Če ti narava da imet otroka, nimaš bioloških preprek in si ga seveda želiš, potem je jasno da bi imel ''svojega''.

Zakaj so pa tiste rojevale, ki jih dajo pol v posvojitev?

Res je da nekateri otroci ostanejo pri mladih letih brez obeh staršev, samo večina posvojiteljev si želi otroka vzgaja in negovat od malega ( in ne izpustit 6-10 let v njegovem razvoju).

 

Ja res, ženske razmišljamo drugače.

[Cookie]

Dragi Free,

popolnoma pravilno si se odločil, da ne boš imel lastnih otrok.

Neko selekcijo genov je vendarle treba imeti

[butl]

Namrec jaz osebno bi rajsi otroka posvojil kot imel svojega, ce ze, ker se mi to zdi primerneje v casu.

 

 

A lohk tole mal blj opišeš.

 

Me ful firbec matra, kva si mislu s tem, mislm, zakva...pa tko.