Vzgoja otrok

[Pico Della Mirandola]

Milivojević je car in kralj. In kar reče on, to velja, brez izjeme.

Dokler nisem imel otrok, sem tudi propagiral teze o tem, da se da vse z lepo besedo.

Danes vidim, da to ni mogoče.

Imenujte to koker želite, tut nespodobnost staršev, sam pr otrocih je treba uporabljat tut trše vzgojne prijeme, sploh, če uporaba kaznovalnega sredstva odtehta nevarnost ki je otroku grozila z nespametnim početjem.

Itak pa starše to bl boli kot otroka, vsaj mene.

[Cookie]

Milivojević je car in kralj. In kar reče on, to velja, brez izjeme.

Dokler nisem imel otrok, sem tudi propagiral teze o tem, da se da vse z lepo besedo.

Danes vidim, da to ni mogoče.

Imenujte to koker želite, tut nespodobnost staršev, sam pr otrocih je treba uporabljat tut trše vzgojne prijeme, sploh, če uporaba kaznovalnega sredstva odtehta nevarnost ki je otroku grozila z nespametnim početjem.

Itak pa starše to bl boli kot otroka, vsaj mene.

Ma ja, včasih so otroke s šibo tepli (ena skrajnost), danes bi jih pa prepričevali v nedogled zakaj ne sme roke v kamin dajat (druga skrajnost).

Seveda narediš vse kar je v tvoji prepričevalni moči, da ga zlepa prepričaš, da nekaj ni dobro oz. se NE sme oz, naj preneha s svojim vedenjem. Seveda mu n-krat stvar vzameš iz rok, ga preusmeriš, mu ponudiš kaj drugega, ga poskušaš (z)animirat, ampak roko na srce, če/ko je v življ.nevarnosti, bi ga tut po riti.

Najprej je oče, pol mama, pol otrok (hierarhično). Pa starša morta bit usklajena okol vzgoje. Če se neky ne dovoli, se NE dovoli in basta.

[Pico Della Mirandola]

je pa treba seveda, kot vse v tej državi, ustrezno pravno opredelit inu pol uvest licenco.

Namreč, pojem "pretepati" je v Sloveniji izjemno zlorabljen.

Pretepat, pomeni, kontinuirano uporabo udarcev, ki jih mora bit več in morajo bi naklepni. Recimo pr otroku je to klasično našeškavanje, ki je bilo v modi včasih.

En udarec, pa ni pretepanje, nikol bil in nikol ne bo.

[butl]

Še en primer za konec: skupina je stala blizu ceste in se pogovarjala. Otrok (cca 2 leti) je stopil na cesto ( ne preveč prometno), ko je ravno v tistem trenutku prihajal tovornjak. Eden iz skupine ga zagrabil in potegnil nazaj v zadnjem trenutku. Mali je imel celo blago potplutbo na roki za nekaj dni. A je to mučenje, fizično izživljanje? Aja, da omenim, da je na koncu mali dobil eno redkih, a krepko čez rit.

 

Zakva jo je dobu čez rit? Ker je tist, ki je odgovoren zanj, klepetal, namest da bi ga merkal. In namest da bi jo tist, ki bi ga moral merkat /ker 2 let starga otroka je treba merkat/, fasal po rit /al pa po gobcu/, jo je fasal otrok. Fajn, a ne. Vzgojno?

Zarad točn takega razmišljanja, ki ga predstavljaš, jo otroc fašejo:

-ko fotr al pa mat prideta dam razpizdena iz službe, kjer so ju jebal in sta se jim je pustila jebat al pa sta mela samo slab dan, pol pa še otrok hoče kr nekej od njiju,

-ko otrok hoče nekej povedat tastarima, pa ga onadva ne slišta al pa ne razumeta, pa ga hočta utišat

.

.

.

Zakva jih je fasal? Je naredu kej narobe? Nč, razen da se staršema ni dal potrudit, da se jima ni dal bit starš.

 

Če otrok vtakne prste v vtičnico, če utone, če pade čez balkon...je to zato, ker tastar niso zaščitl vtičnice, merkal otroka, da ne bi šu v vodo, pustl, da je lahko sam plezal po balkonu. Pa tko.

 

A da otrok ne zastop, kva je ne? Še kako zastop /ne podcenjevat otroške pameti/, če ne ni razvrednoten. Če se ne uporab takrat ko dejansko pomen ne...ga otrok dojame in upošteva v trenutku. Če pa se ne uporablja za vsak drek in za podporo lenobe tastarih, pol je pa jasn, da otroku ne ne pomen ne.

 

Me zanima, kako bi se ti počutla /in vsi tisti, ki zagovarjate vzgojne klofute/, če bi nevede, kolk tvojmu al pa tvoji ena stvar, do ktere ti nimaš al pa tud maš en odnos, to njegovo stvar razbila, preč vrgla, zjebala..., on bi ti pa zato primazal eno vzgojno okol kepe in te zraven še fest nazjal. Sem ziher, da bi si želela, da ti bi prej povedal, da mu to nekej pomen in sem ziher, da če ti je kej do njega, da bi ga upoštevala in na stvar pazila. In tud, če bi po nesreč vseen to stvar zjebala, razbila, si ne bi želela, da te zarad tega udar. Al ja?

 

Otrok pa nima izbire.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon21.gif

[Pico Della Mirandola]

Zakva jo je dobu čez rit? Ker je tist, ki je odgovoren zanj, klepetal, namest da bi ga merkal. In namest da bi jo tist, ki bi ga moral merkat /ker 2 let starga otroka je treba merkat/, fasal po rit /al pa po gobcu/, jo je fasal otrok. Fajn, a ne. Vzgojno?

Zarad točn takega razmišljanja, ki ga predstavljaš, jo otroc fašejo:

-ko fotr al pa mat prideta dam razpizdena iz službe, kjer so ju jebal in sta se jim je pustila jebat al pa sta mela samo slab dan, pol pa še otrok hoče kr nekej od njiju,

-ko otrok hoče nekej povedat tastarima, pa ga onadva ne slišta al pa ne razumeta, pa ga hočta utišat

.

.

.

Zakva jih je fasal? Je naredu kej narobe? Nč, razen da se staršema ni dal potrudit, da se jima ni dal bit starš.

 

Če otrok vtakne prste v vtičnico, če utone, če pade čez balkon...je to zato, ker tastar niso zaščitl vtičnice, merkal otroka, da ne bi šu v vodo, pustl, da je lahko sam plezal po balkonu. Pa tko.

 

A da otrok ne zastop, kva je ne? Še kako zastop /ne podcenjevat otroške pameti/, če ne ni razvrednoten. Če se ne uporab takrat ko dejansko pomen ne...ga otrok dojame in upošteva v trenutku. Če pa se ne uporablja za vsak drek in za podporo lenobe tastarih, pol je pa jasn, da otroku ne ne pomen ne.

 

Me zanima, kako bi se ti počutla /in vsi tisti, ki zagovarjate vzgojne klofute/, če bi nevede, kolk tvojmu al pa tvoji ena stvar, do ktere ti nimaš al pa tud maš en odnos, to njegovo stvar razbila, preč vrgla, zjebala..., on bi ti pa zato primazal eno vzgojno okol kepe in te zraven še fest nazjal. Sem ziher, da bi si želela, da ti bi prej povedal, da mu to nekej pomen in sem ziher, da če ti je kej do njega, da bi ga upoštevala in na stvar pazila. In tud, če bi po nesreč vseen to stvar zjebala, razbila, si ne bi želela, da te zarad tega udar. Al ja?

 

Otrok pa nima izbire.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon21.gif

Butl brez zamere, ampak;

Ko enkrat postaneš , nono, nona, dedi, babi, se dojemanje vzgojnih prijemov obrne na glavo. Stari starši z vnuki počno točn tisto, kar nikol niso s svojimi otroci in jim je zato žal.

Tko da jst ne poznam babic in dendkov, ki bi zagovarjal fizične kazni. Medtem ko so jih na veliko sami uporabljali ko so bili starši.

pač sej veš, ozdravljen alkoholik, ozdravljen cigaretni odvisnik, ozdravljen nasilnež, se pogosto prelevi v nekritično nasprotje tistega zarad česa je bil zdravljen.

[butl]

Butl brez zamere, ampak;

Ko enkrat postaneš , nono, nona, dedi, babi, se dojemanje vzgojnih prijemov obrne na glavo. Stari starši z vnuki počno točn tisto, kar nikol niso s svojimi otroci in jim je zato žal.

Tko da jst ne poznam babic in dendkov, ki bi zagovarjal fizične kazni. Medtem ko so jih na veliko sami uporabljali ko so bili starši.

pač sej veš, ozdravljen alkoholik, ozdravljen cigaretni odvisnik, ozdravljen nasilnež, se pogosto prelevi v nekritično nasprotje tistega zarad česa je bil zdravljen.

 

Pol zgleda ne poznaš glih velik dedkov in babic al pa sam take.

[Cookie]

Mene moti, da se vzgojna po riti enači s pretepanjem "okol kepe", podkrepljeno z "zijanjem".

Zgleda gledamo vsak svoj konec iste palice http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif

 

p.s.

ena babica dopušča Razbojniku ravno tisto, kar pri svojih ni. Druga bi ga pitala s točno tistim kar ni dala svojim.

Bo že nekej na tem, da se starim staršem perspektiva spremeni (to ne pomeni avtomatično razširitve).

[Aliana]

Fotr me ni nikol udaril, vsaj spomnim se ne. Mami me je enkrat, s kuhalnico, nimam blage veze zakaj, samo panike in bolečine (predvsem v srčku, ne tolk na riti) se spomnim .. Pa sem čist normalno zrasla, še mal preveč pridna sem bila, bi eni rekli.. Pa kljub temu, da me ni noben tepel imam očitno miljon travm iz otroštva .. Čist po logiki, a če bi me še mlatli zraven .. a bi jih imela več ali manj?

 

Tamalo sem ene 3x konkretno čofnila po roki, ko jo je kam vtikala al pa nekaj ni hotla nehat .. Tolk, da je čutila ... Če sem iskrena do sebe, kaj sem dobila? Dobila sem en tak zblojen pogled, ki je vseboval vse od: mami, zakaj? ne štekam, mami, ti si naredila, da boli, jokam, ker sem se ustrašla, pa verjetno še kaj, če bi še mal razmislila .. v bistvu nič od tega ni to, kar sem hotla z udarcem dosežt... to, da bi štekala, da ni ok, da tlači roko tja.

V tistem trenutku je bilo njej žur, igra, vsakič, ko sem jaz umaknila roko in jo je ona dala nazaj, se je zasmejala .. V bistvu sem prekinla igro.

Ki se meni pač ni zdela igra, ampak sem v bistvu sodelovala in jo tud jaz naredila v igro. Ker če bi že na začetku mislila resno, bi jo prijela in dala stran in resno rekla ne, ne pa mal prosila, da naj tole ne ...

 

Do zdaj, pri 2 letih, me je še vsakič upoštevala, ko sem resno rekla ne. tko, ne iz besa, ne iz tečnobe, ampak zato, ker sem se ustrašla zanjo al pa zato, ker mi nekaj res ni bilo kul, da dela. Se ustavla, me pogledala, nehala. Včasih pa rečem ne kar tko, ker nočem, da nekaj dela, ampak ni pa neke panike al pa še jaz nisem zihr a me moti al me ne moti .. Takrat pa testira meje. In pol imava al štos iz tega in se loviva in ji jemljem iz rok/ust ... al jo pa pustim in ignoriram in ne dajem pozornosti in zlo hitr neha, ker ji rata dolgčas. In če se vmes odločim, da pa mi res ni kul, jo primem in dam stran, počakam, da se pomiri, ji rečem, da res nočem, da to dela .. pač kakorkol, po trenutnem filingu ..

[mayita]

Zakva jo je dobu čez rit? Ker je tist, ki je odgovoren zanj, klepetal, namest da bi ga merkal. In namest da bi jo tist, ki bi ga moral merkat /ker 2 let starga otroka je treba merkat/, fasal po rit /al pa po gobcu/, jo je fasal otrok. Fajn, a ne. Vzgojno?

Zarad točn takega razmišljanja, ki ga predstavljaš, jo otroc fašejo:

-ko fotr al pa mat prideta dam razpizdena iz službe, kjer so ju jebal in sta se jim je pustila jebat al pa sta mela samo slab dan, pol pa še otrok hoče kr nekej od njiju,

-ko otrok hoče nekej povedat tastarima, pa ga onadva ne slišta al pa ne razumeta, pa ga hočta utišat

.

.

.

Zakva jih je fasal? Je naredu kej narobe? Nč, razen da se staršema ni dal potrudit, da se jima ni dal bit starš.

 

Če otrok vtakne prste v vtičnico, če utone, če pade čez balkon...je to zato, ker tastar niso zaščitl vtičnice, merkal otroka, da ne bi šu v vodo, pustl, da je lahko sam plezal po balkonu. Pa tko.

 

A da otrok ne zastop, kva je ne? Še kako zastop /ne podcenjevat otroške pameti/, če ne ni razvrednoten. Če se ne uporab takrat ko dejansko pomen ne...ga otrok dojame in upošteva v trenutku. Če pa se ne uporablja za vsak drek in za podporo lenobe tastarih, pol je pa jasn, da otroku ne ne pomen ne.

 

Me zanima, kako bi se ti počutla /in vsi tisti, ki zagovarjate vzgojne klofute/, če bi nevede, kolk tvojmu al pa tvoji ena stvar, do ktere ti nimaš al pa tud maš en odnos, to njegovo stvar razbila, preč vrgla, zjebala..., on bi ti pa zato primazal eno vzgojno okol kepe in te zraven še fest nazjal. Sem ziher, da bi si želela, da ti bi prej povedal, da mu to nekej pomen in sem ziher, da če ti je kej do njega, da bi ga upoštevala in na stvar pazila. In tud, če bi po nesreč vseen to stvar zjebala, razbila, si ne bi želela, da te zarad tega udar. Al ja?

 

Otrok pa nima izbire.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon21.gif

ja otroci so pametni itak in tudi razumejo kaj je beseda ne in če je ne sliši desetkrat,je treba drugače odreagirat, drugo otroci morajo postati samostojni , če jim mi skozi stojimo ob strani ga pa pol pri osmih povozi avto ker ne ve da mora pogledat čez cesto. starši ne bomo skozi z otroci zato se morajo v prvih letih naučiti kaj je prav in kaj ne in ja otroci so otroci in niso odrasli zato je primerjanje brez pomena. tudi otrok ima opcijo ali bo poslušal ali ne.in to prav dobro vedo. ja sej vidim kaksne probleme imajo mame k vzgajajo samo z prigovarjanjem ne morejo v trgovinio z njimi nikamor otroci letajo kot muhe okoli ,se derejo in sitnarijo da hočejo to pa ono. nič ne poslušajo one pa letajo k odtrgane za njimi .in to da otroci skozi jokajo pol k ne dobijo tistega kar hočejo in dobijo vsak dan po deset histeričnih napadov ker so razvajeni ampak do konca,mame in očetje so na antidepresivih pa dej dej zame je to mučenje in zloraba....

[butl]

Mene moti, da se vzgojna po riti enači s pretepanjem "okol kepe", podkrepljeno z "zijanjem".

Zgleda gledamo vsak svoj konec iste palice http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif

 

p.s.

ena babica dopušča Razbojniku ravno tisto, kar pri svojih ni. Druga bi ga pitala s točno tistim kar ni dala svojim.

Bo že nekej na tem, da se starim staršem perspektiva spremeni (to ne pomeni avtomatično razširitve).

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

Evo, glih zato nisem uporabil izraza "po riti" pr odraslem, ker, a ne, kva pa vem, mrbit bi lahko zastopla ta udarec po riti kt nespodobno povabilo, udarca okol kepe pa zihr ne... tko kt ga tud otrok ne. In zijanja je otrok ob udarcu po riti, ma, skor zmerej tud deležen.

 

In, dvomim, da ne gledamo isti konc palce

[Pico Della Mirandola]

Sam zlo tanka linija je med bit prisoten in bit tudi miselno prisoten.

Vam jst iz prve roke lahk povem, kako je čuvat zelo energičnega inamičnega, impulzivnega in navihanega otroka, potem, ko spiš po tri ure na dan.

Zlo hitro se zgodi napaka, ki se žal pogosto zgodi samo enkrat in je pol prepozno.

 

 

Je pa res da, recimo, prepogosto argumentiranje s fizično silo, lahko pri starših doseže nasproten učinek in kot pravi Butl, potem ne ločiš več, med tistim, kar je naredil narobe mulc in tistim kar si naredil narobe ti.

 

Zato pa imamo mi tastareji vest ki oreng peče.

 

otroci so pa tko.

 

Tut iz izkušenj govorim.

 

vedno se raj spominjajo strogega a pravičnega starša, učitelja,itd.. kot pa pohlevnega popustljivega in neodločnega..

 

Moja hči recimo jo je že večkrat fasala, in ona točno ve, kdaj si jo je zaslužila in kdaj ne. In ko si jo ni zaslužila, počaka, da mene jeza mine, in me pride skurcat in me prtegnt nazaj.

 

Tko da imava eno recipročno vzgojo v kateri jaz ne izkoriščam svoje fizične nadvlade.

 

In kar je POMEMBNO

 

se otroku tudi znam opravičit, če sem prenagljeno naredil nekaj kar je bilo krivično po njegovi percepciji in mi to da vedet.

[butl]

Sam zlo tanka linija je med bit prisoten in bit tudi miselno prisoten.

Vam jst iz prve roke lahk povem, kako je čuvat zelo energičnega inamičnega, impulzivnega in navihanega otroka, potem, ko spiš po tri ure na dan.

Zlo hitro se zgodi napaka, ki se žal pogosto zgodi samo enkrat in je pol prepozno.

 

Ja, zelo dobr vem, kako je težko bit včasih pr stvari. Ni ne simpl, ne lahko. Ampak morš bit. Morš bit miselno prisoten in če nisi, ni otrok kriv. Ti si. Hvala bogu, da se večina naših napak ne kaznuje tko kruto, kt si nakazal. Sam, otrok ni kriv, če delaš napake in si ni z ničemer zaslužu, da kaznuješ njega. Če že češ izvajat vzgojne prijeme v takih primerih, vzgajaj sebe. Sebe užgi, da si boš ti zapomnu, da drugič ne boš ponovu istga, ne pa otroka.

 

 

Je pa res da, recimo, prepogosto argumentiranje s fizično silo, lahko pri starših doseže nasproten učinek in kot pravi Butl, potem ne ločiš več, med tistim, kar je naredil narobe mulc in tistim kar si naredil narobe ti.

 

Zato pa imamo mi tastareji vest ki oreng peče.

 

otroci so pa tko.

 

Kva si hotu tle povedat? Noben od teh treh stavkov mi ni jasn.

 

 

Tut iz izkušenj govorim.

 

vedno se raj spominjajo strogega a pravičnega starša, učitelja,itd.. kot pa pohlevnega popustljivega in neodločnega..

 

Moja hči recimo jo je že večkrat fasala, in ona točno ve, kdaj si jo je zaslužila in kdaj ne. In ko si jo ni zaslužila, počaka, da mene jeza mine, in me pride skurcat in me prtegnt nazaj.

 

Tko da imava eno recipročno vzgojo v kateri jaz ne izkoriščam svoje fizične nadvlade.

 

In kar je POMEMBNO

 

se otroku tudi znam opravičit, če sem prenagljeno naredil nekaj kar je bilo krivično po njegovi percepciji in mi to da vedet.

 

Tkole. Avtoritarna vzgoja je način vzgoje, pr kateri otrok nima prava glasanja in so dovoljena vsa sredstva /tud vse oblike nasilja/, da tko ostane. Permisivna vzgoja /pohleven, popustljiv, nedločen, predvsem pa...nedosleden starš/, pušča otroka v kaosu, pri čemer so glih tko dovoljena vsa sredstva /tud vse oblike nasilja. Ne morš si mislt, kolk fizičnega nasilja /in seveda vtud vsega ostalega/ je v takih družinah.

 

Strog in pravičen starš /avtoritativna vzgoja/ je pa starš, ki je vedno korak pred otrokom. Ki mu zagotavlja varen prostor, v katerem se otrok lahko izrazi, je slišan, razumljen, vzpodbujan...in ustavljen, ko je to potrebno. Kva to pomen? Da mu zelo spoštljivo in dosledno postavlja meje /primerne njegovi starosti, zato tud stalno spreminjane, ker otrok raste a ne/. Da je spoštljiv do njega. Kva to sploh pomen? Da ko je z otrokom, je z njim cel. Da ga posluša, sliši, spodbuja, razloži če kej rab al pa hoče vedet, merka, pohval ko je za pohvalt /čim večkrat/ in kaznuje, ko je to potrebno /tle je treba povedat, da je otroku nujno potrebno povedat, kakšna so pravila, ki jih v določenih segmentih lahko skupaj postavljata, v enih pa seveda ne in kakšne so posledice neupoštevanja/. In je pri tem dosleden in za zgled otroku s svojimi dejanji. Kje je tle plac za fizično kaznovanje? Ga ni. Če do tega pride, pomen, da starš nekej ni naredu tko kt bi moral.

 

Praviš da ne izkoriščaš fizične nadvlade. Seveda jo. Ti udariš otroka. In pol se otroku opravičiš. Kar zgleda kt lepo in prou a ne.

 

Pa ni.

 

Lepo in edino prou bi blo, če bi se opraviču in tega nikol več naredu. Če pa se to ponavlja, se pa ne opravičuješ otroku in otrok nima od tega nč, ampak se opravičuješ seb.

A ti otrok odpusti? A ma izbiro? Nima. Mora ti odpustit. Sej, ti si ja oči. Oči je pa bog. Ne bog. Bog bogova Brez te slike otrok ne bi preživu.

In kako ti odpusti? Tko da nase prevzame krivdo. Da je on kriv, ker si ti nabrskan in se ne znaš brzdat in sebe spravt v red...ker ni dost dober. Ker oči je idealen in če oči udar, poniža, nadere, ignorira...je otrok zihr kriv, slab, nevreden, nesposoben, neumen... Ker, oči je idealen in če bi bil otrok dober, vreden, ga oči ziher ne bi udaru, ponižal, ignoriral, nadrl...

 

Tko ti otrok odpusti. Da prevzame nase. V podzavest. Da sploh preživi. In ga spremlja celo življenje

 

Prou simptomatično je, da majo najblj zlorabljani otroci najblj idealizirano sliko o svojih starših.

[mayita]

se trinjam s tabo butl glede kar si napisal Picu,

mi pa povej o kakšnem kaznovanju govoriš ko govoriš o kaznovanju.psihično kaznovanje je veliko bolj kruto vsaj zame je to nekakšna igra. jaz vidim eno čez rit ampak res samo rit da se človek zbudi predrami recimo če se igraš z ognjem se opečeš,zdaj pa ti to povej otroku ne da se približa ognju a misliš da bo vedel kaj je vroče če mu ti to na debelo in široko opišeš.jaz mislim da je v vašem primeru žena vzgajala otroke in si bil samo povečinoma samo opazovalec

[butl]

se trinjam s tabo butl glede kar si napisal Picu,

mi pa povej o kakšnem kaznovanju govoriš ko govoriš o kaznovanju.psihično kaznovanje je veliko bolj kruto vsaj zame je to nekakšna igra. jaz vidim eno čez rit ampak res samo rit da se človek zbudi predrami recimo če se igraš z ognjem se opečeš,zdaj pa ti to povej otroku ne da se približa ognju a misliš da bo vedel kaj je vroče če mu ti to na debelo in široko opišeš.jaz mislim da je v vašem primeru žena vzgajala otroke in si bil samo povečinoma samo opazovalec

 

Pr nas sva to rešila zlo simpl in učinkovito in na popolnoma enak način tud zdej pr vnučki in pr enaki starosti. Pr enem letu sva jim razložila pomen besede "ajs peče" tko, da sva kiblo dost vročga, pa ne prevročga čaja postavla na mizo, se dotaknila kible in rekla otrokom ajs peče. In jim pustila, da so jo pošlatal. In jim ponovila pol, ko je otroka zapeklo /ne preveč, vseen pa dost, da naju je pogledal z debelimi očmi in presenečeno češ, kva pa je zdej to/.

Nouš verjela. Noben se ni šporgeta dotaknu al pa peglezna, če je slišal "ajs peče". Če sem jima pa reku /al pa tamali dons/, ko sta me gledala češ a lahko probam...probej...sta pa probala in tamala isto....ker mi zaupata in verjameta.

 

Vtičnice smo mel pa prekrite.

 

Recimo te dni je bla tamala prehlajena, nenaspana in seveda sitna a ne. Peljal sem jo ven...tko...en krog. In ko se je men zdel, da morva obrnt, seveda ni hotla in je bil upor z jokom in stokom. Najprej sem ji reku, da morva nazaj, da ne greva naprej in ni blo hujšga a ne. Pol sem pa počepnu k njej, tko da je bla moja glava nižje od njene, znižal ton, stišal glas in ji dal na izbiro; a greva nazaj po isti poti al pa mem enga bloka, ker naprej pa ne greva in da naj se odloč. Seveda je hotla naprej, jst sem ji pa spet ponudu isto izbiro. Tko ene trikrat, nakar je izbrala pot mem enga bloka in brez problema sva šla nazaj. In je bla dobre volje in nobenega trmarjenja ni blo.

 

Tamala je nora na kruh in na ene brezvezne neužitne piškote. Morš jo pa silt, da kej pije. Zmenva se tko, da ji rečem, da bo dobila kruh, če bo pila. Če ne bo, ji ga bom vzel. Samo enkrat sem to naredu. Dal sem ji kruh in ko ni hotla pit, sem ji ga vzel in povedal:lej, če ne boš pila, ne bo kruha. Pa tamala še ni mela en let. Ve...če čem kruh /piškot/ moram pit in se tega drži brez problema.

 

Doma ji pustijo, da se igra z računalnikom /tipke je spulila ven s tipkovnice/, telefonom, cdplejerjem. Midva ji ne pustiva.Taprvič, ko je hotla šaltat po cdplajerju, sva ji rekla, da tega pa pri nama ne bo počela in je bil jok a ne. Tadrugič tud. Pol pa ne več. Postavla sva ji mejo in bla dosledna pr tem. Brez vpitja, brez udarcev. Pa tamala še ni mela en let.Isto je blo z očali. Zdej jih vzame, ampak zato da jih da men al pa ženi.

 

Bliz mene je cesta. Tle ji ne morem omogočit izkušnje, da bi jo avto povozu. Zdej, jst verjamem, da tak mejhen otrok vid moja občutja, ker ji drgač izraza cesta in avto nisem znal povezat z izrazom nevarnost. Vsakič, ko pride prebliz ceste, ji rečem cesta al pa avto in se ustav. Ne znam si drgač razložit zakva. Vseen se pa na to, da se bo ustavla, da ve da ne sme, ne zanašam. Tle sem pač zmerej zraven...tud z mislimi in jo merkam. To je to.

 

A veš, Mayita, keč je v tem, da otroku postavljaš meje /tiste, ki so potrebne in takrat, ko so potrebne/ in da se jih pol tud res držiš. In če maš pr tem še sebe pod kontrolo tko, da k si z otrokom si z otrokom, ne pa na šihtu, v jezi, v zameri, v živčnosti /skratka si takrat starš,ne pa razbolela ženska al pa ranjen otrok v njej/, skor da ni potrebna nobena kazen...pr tej starosti otroka kt je tvoj al pa Pornijeve punčke al pa moja vnučka.

 

Kasneje je drgač. Otroci skoz preizkušajo meje. Starosti primerno mu je treba določit seveda sankcije, če se dogovora skupnega al pa enostranskega ne drži...in jih tud izvajat. Nikol pa ni potrebno poseč po fizičnem nasilju.

 

Zdej, kva ti mislš a sem bil samo opazovalec pri vzgoji svojih otrok al sem bil tud kej aktiven, je pa itak tvoja stvar. Jst ne morem vplivat na to, kva ti mislš, a ne.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

[mayita]

Pr nas sva to rešila zlo simpl in učinkovito in na popolnoma enak način tud zdej pr vnučki in pr enaki starosti. Pr enem letu sva jim razložila pomen besede "ajs peče" tko, da sva kiblo dost vročga, pa ne prevročga čaja postavla na mizo, se dotaknila kible in rekla otrokom ajs peče. In jim pustila, da so jo pošlatal. In jim ponovila pol, ko je otroka zapeklo /ne preveč, vseen pa dost, da naju je pogledal z debelimi očmi in presenečeno češ, kva pa je zdej to/.

Nouš verjela. Noben se ni šporgeta dotaknu al pa peglezna, če je slišal "ajs peče". Če sem jima pa reku /al pa tamali dons/, ko sta me gledala češ a lahko probam...probej...sta pa probala in tamala isto....ker mi zaupata in verjameta.

 

Vtičnice smo mel pa prekrite.

 

Recimo te dni je bla tamala prehlajena, nenaspana in seveda sitna a ne. Peljal sem jo ven...tko...en krog. In ko se je men zdel, da morva obrnt, seveda ni hotla in je bil upor z jokom in stokom. Najprej sem ji reku, da morva nazaj, da ne greva naprej in ni blo hujšga a ne. Pol sem pa počepnu k njej, tko da je bla moja glava nižje od njene, znižal ton, stišal glas in ji dal na izbiro; a greva nazaj po isti poti al pa mem enga bloka, ker naprej pa ne greva in da naj se odloč. Seveda je hotla naprej, jst sem ji pa spet ponudu isto izbiro. Tko ene trikrat, nakar je izbrala pot mem enga bloka in brez problema sva šla nazaj. In je bla dobre volje in nobenega trmarjenja ni blo.

 

Tamala je nora na kruh in na ene brezvezne neužitne piškote. Morš jo pa silt, da kej pije. Zmenva se tko, da ji rečem, da bo dobila kruh, če bo pila. Če ne bo, ji ga bom vzel. Samo enkrat sem to naredu. Dal sem ji kruh in ko ni hotla pit, sem ji ga vzel in povedal:lej, če ne boš pila, ne bo kruha. Pa tamala še ni mela en let. Ve...če čem kruh /piškot/ moram pit in se tega drži brez problema.

 

Doma ji pustijo, da se igra z računalnikom /tipke je spulila ven s tipkovnice/, telefonom, cdplejerjem. Midva ji ne pustiva.Taprvič, ko je hotla šaltat po cdplajerju, sva ji rekla, da tega pa pri nama ne bo počela in je bil jok a ne. Tadrugič tud. Pol pa ne več. Postavla sva ji mejo in bla dosledna pr tem. Brez vpitja, brez udarcev. Pa tamala še ni mela en let.Isto je blo z očali. Zdej jih vzame, ampak zato da jih da men al pa ženi.

 

Bliz mene je cesta. Tle ji ne morem omogočit izkušnje, da bi jo avto povozu. Zdej, jst verjamem, da tak mejhen otrok vid moja občutja, ker ji drgač izraza cesta in avto nisem znal povezat z izrazom nevarnost. Vsakič, ko pride prebliz ceste, ji rečem cesta al pa avto in se ustav. Ne znam si drgač razložit zakva. Vseen se pa na to, da se bo ustavla, da ve da ne sme, ne zanašam. Tle sem pač zmerej zraven...tud z mislimi in jo merkam. To je to.

 

A veš, Mayita, keč je v tem, da otroku postavljaš meje /tiste, ki so potrebne in takrat, ko so potrebne/ in da se jih pol tud res držiš. In če maš pr tem še sebe pod kontrolo tko, da k si z otrokom si z otrokom, ne pa na šihtu, v jezi, v zameri, v živčnosti /skratka si takrat starš,ne pa razbolela ženska al pa ranjen otrok v njej/, skor da ni potrebna nobena kazen...pr tej starosti otroka kt je tvoj al pa Pornijeve punčke al pa moja vnučka.

 

Kasneje je drgač. Otroci skoz preizkušajo meje. Starosti primerno mu je treba določit seveda sankcije, če se dogovora skupnega al pa enostranskega ne drži...in jih tud izvajat. Nikol pa ni potrebno poseč po fizičnem nasilju.

 

Zdej, kva ti mislš a sem bil samo opazovalec pri vzgoji svojih otrok al sem bil tud kej aktiven, je pa itak tvoja stvar. Jst ne morem vplivat na to, kva ti mislš, a ne.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

oprosti butl se ti opravičujem, imaš prav!

ravno tako jaz vzgajam mojega otroka na čisto enka način, pa sem ga vseeno morala ene trikrat po rit udarit zdaj ko je bil starejši pri dveh in pol ker me pa ni in ni poslušal v najboljkritičnem trenutku je bežal pred mano in se mi smejalker ni videl nevarnosti v tistem elementu.

In taka vzgoja je meni všeč res, mislim ne tepenje, ampak komuniciranja z njim, jim pokazati da vsakič ko nekaj rečeš misliš resno. ne da govorimo ne pol mu pa popustimo. res nimam nobenih problemov z njim priden je, nikoli ne izsiljuje z joko, vsaj pri meni ne, pri drugih pa seveda kdaj pa kdaj proba.

[Pico Della Mirandola]

ja Butl,krasn si napisal.

 

Ima pa tvoje pisanje, poleg tega da je pretežno neresnična izmišljotina ( kot plod slabe vesti), še eno veliko pomanjkljivost.

 

Ne upoštevaš različnosti otrok.

 

Vso tvojo uau, hepi hepi in jst sm pozitivc vzgojo, smo najprej dal čez, od ajsa do bajsa.... Pa ni zaleglo..

 

 

V eni knjigi z naslovom Vzgoja kot drevo v zdravi rasti, ki ga je napisala tut ena Gorenjka (Zanimivo kako ste se Gorencje samooklical za najboljše pedagoge)

 

gospa z vrtčevskimi izkušnjami ločuje tri tipe vzgoje in nekaj tipov otrok.

 

 

Avtoritativna in permisivna vzgoja naj bi bili slabi, čeprav pri določenih otrocih navidez dosegata naravnost bajne rezultate.

 

pravilna naj bi bila le vzpodbudna vzgoja..

 

 

Sam tkole bom povedal..

 

 

Vse je odvisno od tipa otrok, eni so vodljivi, eni so uporni, eni so osebnosti, drugi amebe..

 

vodljivo amebo lahko vzgajaš z ajs peče.. Uporno osebnost pa žal ne..

 

In ker smo seveda starši odgovorni, za preživetje svojih otrok, poleg vzgoje, moramo najprej pazit na preživetje in šele potem na vzgojo..

 

 

Poleg tega, sem ti že enkrat napisal.

 

Mene pač ne moreš okrog prenašat, kot prenašaš klasične lajkače.

Midva veva, kakšen si bil kot starš in kot človek in zakaj si danes tak kot si..

 

Hepi hepi spodbuda, kot je recimo " kako je danes lep dan moj poklon"

Je značilna za ljudi ki so se zdravili takih ali drugačnih odvisnosti..

 

Torej slaba vest + dejstvo da tle lahk pišeš kar te je volja, te ne bo odrešilo grehov preteklosti..

[Silica]

Uporniku potem daš eno čez rit in to deluje? Al kako se ga obravnava?

[Pico Della Mirandola]

Uporniku potem daš eno čez rit in to deluje? Al kako se ga obravnava?

Cin cin cin, pa ne Drežnica, temveč cinizem, mar ne?http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif

 

Boš sama vidla, ko boš imela otroka, ki bo, če bo bister kot si ti, vsekakor hitro ugotovil, da recimo, ajs peče, začuda peče samo njega, ne pa tudi tebe, in se bo začel v svoji mali inteligentni glavici spraševat v čem je keč. Recimo Butlovim otrokom se očitno to ni bilo treba, ker so v svojem krasnem fotru videli samega stvarnika.

 

Ljudje ki pač nimajo "indigo" (ne maram tega njuejdž izraza) otrok, temveč priučene papagajčke z debelo ritko, ki sedijo in poslušajo starejšo papigo, tega ne morejo razumeti.

 

Marsikter izkušen pedagoški delavec pa to prepozna in pripozna.

 

Recimo.

Ti dam samo en primer...

 

Moja starejša hčerka je krasna in zelo vzgojljiva, toda občasno ima neobvladljive napade besa. Besa, pri dveh letih in pol, se začne trest, vsaka mišica na njenem obrazu, v tej situaciji, je recimo že nekajkrat življenjsko ogrozila svojo mlajšo sestrico.

 

Enkrat jo je na golem betonu v polnem zaletu z rokami podrla na tilnik in to s fajn odmerjenim udarcem v vrat.

 

Pa je k tovrstnem nasilju, prav nihče nikoli ni učil..

 

Razpali pa jo prav podučevanje in pametovanje, ki ni v skladu z njenim prepričanjem.

 

In tukaj lahko gremo na polno z vzpodbudno vzgojo.. pa ne bomo dosegli ničesar.

 

toda kazen za takšno dejanje, ne more bit to, da bo šla eno uro prej spat, da se ne bo smela igrat s priljubljeno igračo, ki jo mimogrede v teh letih skor noben otrok ŠE nima.

pravzaprav mora kazen bit istočasna in delno primerljiva z nevarnostjo ki je grozila. Ker je že čez pol ure, ne bo znala povezat z dejanjem kaj šele posledico dejanja.

Nadalje!

Napade trme, ki so neobvladljivi, nikoli ne kaznujem, temveč jih tako, kot doktrina veli, ignoriram.

Tudi sicer, moram reč.

Izjemno redko reagiram jezno in pri tem je pri 95% dovolj obrazna mimika in povišan glas..

 

Ne morem pa tolerirat dejanj, ki ogrožajo njeno življenje in zdravje..

 

In čeravno vem, da tudi udarec po riti ne bo niti za ped popravil, njeno vedenje, je pač to refleksno dejanje.. v katerem je sicer izražena nemoč,toda mora bit, da se otrok v tisti situaciji lahko zaveda, da je starš prizadet in ne samo jezen, in da je nekaj bilo zelo hudo narobe.

 

osebno menim, da je kričanje in dretje precej hujše nasilje nad otrokom kot to da jo tleskneš po tazadnji ali prstih..

 

 

Moj otrok je pri dveh letih in pol dovolj osveščen, da točno ve, kdaj je naredila pizdarijo in se pride opravičit, mami, meni..

 

Zakaj to vem, ker brihtni otroci stvari delajo zanalašč, ker preučujejo, testirajo..

 

Ker nimajo razvite povezave med dejanjem in posledico, pri marsikteri stvari, da je kaj narobe, vedo samo po odzivu staršev..

 

Ne vem kako to lah zaštekajo pr nirvana starših(ki jih sicer ni na tem svetu, razen enega nakladača na tem forumu)

 

Ko to pišem, se starejša tako dere, da odmeva v kozarcih, zato ker je jezna, ker ne more dobit nekaj kar hoče....

Ta mlajša pa od strahu "pada v nezavest" in nezaustavljivo joka in me praska po nogi da jo dvignem v naročje

 

ker sumim da bo to že permisivna vzgoja, ji bom zdej začel brat kšn poučen priložnostni psalm iz biblije.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[mayita]

ja Butl,krasn si napisal.

 

Ima pa tvoje pisanje, poleg tega da je pretežno neresnična izmišljotina ( kot plod slabe vesti), še eno veliko pomanjkljivost.

 

Ne upoštevaš različnosti otrok.

 

Vso tvojo uau, hepi hepi in jst sm pozitivc vzgojo, smo najprej dal čez, od ajsa do bajsa.... Pa ni zaleglo..

 

 

V eni knjigi z naslovom Vzgoja kot drevo v zdravi rasti, ki ga je napisala tut ena Gorenjka (Zanimivo kako ste se Gorencje samooklical za najboljše pedagoge)

 

gospa z vrtčevskimi izkušnjami ločuje tri tipe vzgoje in nekaj tipov otrok.

 

 

Avtoritativna in permisivna vzgoja naj bi bili slabi, čeprav pri določenih otrocih navidez dosegata naravnost bajne rezultate.

 

pravilna naj bi bila le vzpodbudna vzgoja..

 

 

Sam tkole bom povedal..

 

 

Vse je odvisno od tipa otrok, eni so vodljivi, eni so uporni, eni so osebnosti, drugi amebe..

 

vodljivo amebo lahko vzgajaš z ajs peče.. Uporno osebnost pa žal ne..

 

In ker smo seveda starši odgovorni, za preživetje svojih otrok, poleg vzgoje, moramo najprej pazit na preživetje in šele potem na vzgojo..

 

 

Poleg tega, sem ti že enkrat napisal.

 

Mene pač ne moreš okrog prenašat, kot prenašaš klasične lajkače.

Midva veva, kakšen si bil kot starš in kot človek in zakaj si danes tak kot si..

 

Hepi hepi spodbuda, kot je recimo " kako je danes lep dan moj poklon"

Je značilna za ljudi ki so se zdravili takih ali drugačnih odvisnosti..

 

Torej slaba vest + dejstvo da tle lahk pišeš kar te je volja, te ne bo odrešilo grehov preteklosti..

čisto tako da veš kar je butl napisal ni izmišlotina, kakšen je bil on v pretklosti nas sploh ne zanima, tukaj je dal dober nasvet in pika. ti pa ker se vidi da prvo optožiš, reagiraš, šele nato premisliš pa delaš škodo zdaj za brezveze ker se ne moreš kontrorirat in zato druge daješ v slabo luč. še bol ga pol spoštujem, da ti povem, da če je bil zsvojen z kakršnokoli zadevo, ki jo ti skozi omenjaš in da se je rešil ven iz tega svaka mu čast.

poglej jaz sem rekla da za kakšno vzgojno sem. sam primer k si ga pa ti opisal gor pa nisem niti raje komentirala . bom pa zdaj.če imaš slab dan v službi , pusti slabo voljo tam in je ne nosi domov ker doma niso krivi da si imel slab dan.upravičilo je samo kot poper na vodo vsaj pri otrocih.še bolj so zbegani in ti pol meni da nimam jaz čustvene inteligence.

[mayita]

to se je nanašalo na prejšne poste in ne na tvojega zadnjega ki si ga napopal pred mano

[Pico Della Mirandola]

čisto tako da veš kar je butl napisal ni izmišlotina, kakšen je bil on v pretklosti nas sploh ne zanima, tukaj je dal dober nasvet in pika. ti pa ker se vidi da prvo optožiš, reagiraš, šele nato premisliš pa delaš škodo zdaj za brezveze ker se ne moreš kontrorirat in zato druge daješ v slabo luč. še bol ga pol spoštujem, da ti povem, da če je bil zsvojen z kakršnokoli zadevo, ki jo ti skozi omenjaš in da se je rešil ven iz tega svaka mu čast.

poglej jaz sem rekla da za kakšno vzgojno sem. sam primer k si ga pa ti opisal gor pa nisem niti raje komentirala . bom pa zdaj.če imaš slab dan v službi , pusti slabo voljo tam in je ne nosi domov ker doma niso krivi da si imel slab dan.upravičilo je samo kot poper na vodo vsaj pri otrocih.še bolj so zbegani in ti pol meni da nimam jaz čustvene inteligence.

a vidva sta se tut dol dajala v preteklosti da veš, da ni tako kot pravim?

 

Ti ne sam da nimaš čustvene inteligence, ti nimaš nobene inteligence, pa tut sprašujem se če znaš brati al ti to kak slaboviden začetnik bere na braille računalniku?

 

V mojem primeru, če bi imela otroka, in se ne lagala tle gor da ga imaš, bi mu po moje tako okol žnabl stisnla, da bi mu kepo odneslo par metrov stran...

 

Viš jaz pa si to že iz profesionalnih vzgibov ne privoščim in znam kontrolirat.

 

Torej nehte mi pametovat, lažnivci eni.

[mayita]

a vidva sta se tut dol dajala v preteklosti da veš, da ni tako kot pravim?

 

Ti ne sam da nimaš čustvene inteligence, ti nimaš nobene inteligence, pa tut sprašujem se če znaš brati al ti to kak slaboviden začetnik bere na braille računalniku?

 

V mojem primeru, če bi imela otroka, in se ne lagala tle gor da ga imaš, bi mu po moje tako okol žnabl stisnla, da bi mu kepo odneslo par metrov stran...

 

Viš jaz pa si to že iz profesionalnih vzgibov ne privoščim in znam kontrolirat.

 

Torej nehte mi pametovat, lažnivci eni.

a ti se vedno govoriš da nimam otroka,zdaj sem pa sigurna da tudi o butlu nič ne veš kar praviš

[Pico Della Mirandola]

Dobr da si napisala, zravn konjev, ker si verjetno domišljaš, da bi sledilo vprašanje; "Kir je, bel ali črn"

 

No pol pa drugič preber kar sem napisal..

Ne pa neki pavšalno odgovarjat.

Najbl sovražim na tem svetu, advokate, ki niso poučeni o materiji o kateri se razpravlja.

 

Butl, je pač zame iritantna osebnost iz več razlogov-

1. Ne maram nerealnih pozitivistov.

2. Ne maram soljenja pameti od oseb za katere je jasno razvidno, da nimajo pretirano izkušenj v življenju z drugačnostjo

3. Ne maram pavšalnih obtožb, namreč tole, da je zdravljen alkoholik je bila moja reakcija na njegovo obtožbo, da sem nasilnež (enkrat v eni drugi temi

4. ne maram vzvišenih podučevanj.

 

Točk je lahk še več...

 

jst mam orenk življenskih izkušenj, da le malokdo takih, verjamem da morda nihče na tem forumu..

 

Vsaj kar se variabilnosti doživetij tiče, morda ne tolk po intenzivnosti.

V življenji sem skoz v konstantnih interakcijah z ljudmi..

 

 

Izhajam iz družine kjer se je permisivna vzgoja enega starša mešala s povsem neobstoječo a vendar brutalno psihološko nasilno drugega starša v času ko je bilo prepozno. (prej se kot alfa samec ni mešal v vzgojo permisivne matere)

 

 

Moja mat je vrhunski strokovnjak na področju pedagogike, defektologije, surdopedagogike, pionir integracije otrok s posebnimi potrebami v "normalne" šole, kar je bilo takrat herezija v pedagogiji.

 

In pionir zagovarjanja permisivne vzgoje..

 

In tole kar sem jaz je ravno to

 

permisivna vzgoja doma, in nasilna vzgoja na ulici...

 

Zato vem, da je vzgoja staršev samo en del kamenčkov v mozaiku, ki ustvarja otrokovo osebnost, pretežen del pa ustvari družba, okolica, služba, šola, sistem..

 

In zdej mi neko jeftino pametovanje o tem kaj bo moj udarec po riti pustil na otrokovo psiho..

 

ko nasilje gledam skoraj vsak dan..

A razumete kolk je to meni iritantno in patetično?

[Pico Della Mirandola]

P.s.

 

otrok je neverjetno srčkan, maš dobre gene, ne jih zapravt s pisanjem budalaštin, potrud se bit nevtralna, če ne veš za zihr za kaj se gre.

 

Sej vem, da je leporečje vedno bl fensi, pa vedn bolj pali od surove odrezavosti..

 

naj te pa spomnim, da za vsakega množičnega morilca, psihopata, sosedje vedno rečejo " ne morem verjet, pa tako prijazen ustrežljiv, tih neopazen, vedno pozitiven je bil"

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif

[anne]

Tako čednega otroka že dolgo nisem videla, Mayitahttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif.

 

V druge debate se ne bom preveč vtikovala, ker je bilo enkrat rečeno, da naj se ne oglašamo teoretiki brez osebnih praktičnih izkušenjhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png. Sem se pa ob opazovanju vedno večjega števila malčkov okoli sebe naučila ogromno stvari in tudi opažam, kako različne razmere in različna vzgoja vplivajo nanje, njihovo obnašanje, reakcije ipd. Kot tudi opažam, kako različni so in kako je tisti rek "obravnavaj otroke enako" neumnost, ker točno s tem lahko delaš diskriminacijo.

 

Je pa težko, ko včasih prav vidiš otrokovo stisko oziroma dejanja, ki kažejo na določene neugodne stvari, ki so se jim zgodile v preteklosti. Ali ko prisostvuješ kakšnim čudnim prijemom ali izjavam....