Vzgoja otrok

[Alan_New]

Alen a potem si ti za represivno vzgojo....to zdaj ne pali več.

 

avtoriteta je pa itak v ...riti.

No, na splošno nisem zanjo, ker če so starši v redu kot ljudje, taka vzgoja ni potrebna. Avtoriteta pa mora biti, ampak po stanju bitja človeka, ne pa a priori kar tako in samo zato, ker je nekdo starejši. Saj otroci to vejo in logično je, da ne bodo spoštovali nekoga, ki nima prave avtoritete. Meje morajo tudi imeti, saj če jim je dovoljeno vse, bodo vse uničili. To je zelo podobno, kot pri psih, če ne celo enako.

[Marsa]

Otrokom škodijo t.i. otrokove pravice

ne bi rekla da najbolj, se pa strinjam, da skodijo....

ni mi vsec to, tud men ne.

[Alan_New]

ne bi rekla da najbolj, se pa strinjam, da skodijo....

ni mi vsec to, tud men ne.

Seveda imaš prav. Tisti "najbolj" mi je ušel.

[Marsa]

ma sej se mi zdi, sam pac, ce citiram pa se podpisujem, sem rada v enih zadevah (sploh pomembnih) natancna.

 

ja, prevec je sveh teh pravic pa tega, mal se je zapretiraval v vsem tem...

kot vidmo, tud brez uspeha, ker ne gre na boljs, pac pa na slabs.

 

smo dostkrat kej tacga na roditeljskih obravnaval, pa je pravla trsica, kaj vse recimo mora pozret tkole kdo od uciteljev, k se pogovarjajo v zbornici....

 

Tko kot povsod:

daj folku moc in oblast, vesoljno dovoljenje za VSE, pa bomo vidl...

v enem dnevu vse kolapsne.

[nataly]

Seveda sem rabila kar nekaj časa, da ugotovila, da ne rabita prijateljice, ampak mamo. Prijateljico si najdeta.

V šoli pa itak..če si učitelj ne zna narediti reda, ga je našpukal. Punci mi sami rečeta..eh ta..brez veze..nima reda, nič se ne naučimo tam, ker ga polovico razreda jebe..in tak..brezveze..

[Marsa]

Seveda sem rabila kar nekaj časa, da ugotovila, da ne rabita prijateljice, ampak mamo. Prijateljico si najdeta.

 

to sva se glih s frendo vcer pogovarjali... da eni se v bistvu nekak 'bojijo' svojih otrok oz. si mislijo, ce bodo kdaj tud mal *strogi*, da bojo otroc mislil, da jih nimajo radi al pa kej.

 

jaz sem v bistvu ful pustila, ze zato, k se pr men, k sem bla mejhna, 'nc ni dal'.

pa vse je blo tezko.. ojoj! to pa to (se lohk zgodi).

Tko da sem v bistvu sama kot mama vedno v vsaki situaciji furala, da se vse da. da se bo ze zrihtal, da bomo ze zrihtal, nekako pac ze.

 

za ene stvari pa sem bla neizprosna in sem clo tud znala tezit.

v zacetku ko se je se plazil pa okol vticnic pa to, pa ma en aspekt v chartu tak, da sem mu hotla VCEPIT v glavo, da bo s tem previden...

In pol si ga videl, k je zraven vticnice sedel na tleh, se je ne dotikal, ampak z glavo zmajeval in s prstom tko mal zhugal in cebljal: ne ne eka tika.

 

Pa zlo pomembno se mi zdi, kako sem ga dobr na cas navadla pa ga postekat.

recimo NIKOL nisem rekla, sam 5 minutk me nou pa da me vec ne bi blo.

K sem hotla, da vid, da je lohk 5 minut zlo mal, lohk pa tud velik; ce se ma lustn, je 5 minut kot bi mignil... ce pa nekdo nekoga caka, pa je lohk velik.

Sem mu rekla, glej, zdaj grem ven in pridem cez 15 minut.. k bo ta pa ta kazalcek tle pa tle.

In sem tocn tedaj tud prisla....

K sicer (sem dost tega vidla), pa starsi recejo tamalmu, sam 10 minutk...... pa ne pridejo, pa tamal pol nima obcutka za cas niti nima v zvezi s tem zaupanja...

 

Pa nikol nisem zraven njega panike zganjala (no sej to ni tezko, k nisem panik), kot sem rekla, se v taki tecni situaciji se je pr nas vedl, da bo ze, da bomo ze spedenal.

[mici59]

 

to sva se glih s frendo vcer pogovarjali... da eni se v bistvu nekak 'bojijo' svojih otrok oz. si mislijo, ce bodo kdaj tud mal *strogi*, da bojo otroc mislil, da jih nimajo radi al pa kej.

 

jaz sem v bistvu ful pustila, ze zato, k se pr men, k sem bla mejhna, 'nc ni dal'.

pa vse je blo tezko.. ojoj! to pa to (se lohk zgodi).

Tko da sem v bistvu sama kot mama vedno v vsaki situaciji furala, da se vse da. da se bo ze zrihtal, da bomo ze zrihtal, nekako pac ze.

 

za ene stvari pa sem bla neizprosna in sem clo tud znala tezit.

v zacetku ko se je se plazil pa okol vticnic pa to, pa ma en aspekt v chartu tak, da sem mu hotla VCEPIT v glavo, da bo s tem previden...

In pol si ga videl, k je zraven vticnice sedel na tleh, se je ne dotikal, ampak z glavo zmajeval in s prstom tko mal zhugal in cebljal: ne ne eka tika.

 

Pa zlo pomembno se mi zdi, kako sem ga dobr na cas navadla pa ga postekat.

recimo NIKOL nisem rekla, sam 5 minutk me nou pa da me vec ne bi blo.

K sem hotla, da vid, da je lohk 5 minut zlo mal, lohk pa tud velik; ce se ma lustn, je 5 minut kot bi mignil... ce pa nekdo nekoga caka, pa je lohk velik.

Sem mu rekla, glej, zdaj grem ven in pridem cez 15 minut.. k bo ta pa ta kazalcek tle pa tle.

In sem tocn tedaj tud prisla....

K sicer (sem dost tega vidla), pa starsi recejo tamalmu, sam 10 minutk...... pa ne pridejo, pa tamal pol nima obcutka za cas niti nima v zvezi s tem zaupanja...

 

Pa nikol nisem zraven njega panike zganjala (no sej to ni tezko, k nisem panik), kot sem rekla, se v taki tecni situaciji se je pr nas vedl, da bo ze, da bomo ze spedenal.

pri Bogu je lahko že sekunda 100 let,ali drugače otrok se ne pušča samih niti za minutko

[Marsa]

se ne pušča

ocitno se jih, a ne.

 

odvisno kok so stari, pocasi zacnes, da ga pripravis na to, da bos 1x sel se za dlje in dlje in dlje... in potem bo on 1x sel....

 

saj ne puscas dojencka.. ko je tok *star*, da razume, kar mu govoris. zacnes z majhnimi koraki... in mu vedno vse tud razlozis... ves, zdej grem dol po posto in pridem cez 3 minute... Itak hoce it s tabo in tud gre.... vcas pa je bolan al karkol druzga...

[nataly]

Eh -moja ta mala pa je morala sprobat kaj se zgodi, če žebelj v vtično porineš.

pa ne neka mala - v drugi razred oš že hodila..vodnarka pač.

 

Glede puščanja otrok - seveda se jih naj ne bi puščalo. ampak - si ga boš na sekret zraven nosil? Pa na kolenih imel, ta čas ko si na školjki?

Kako boš privzgojil otroku odgovornost, če mu ne zaupaš?

In misli kdo da frocu paše, da se ga non stop nadzira?

[Marsa]

ja. to itak.

mensezdi da je najbolj pomembno mu dat ljubezen, varnost in podporo in ga vzgojit v samostojnega, suverenega cloveka.

 

VecX sem ze povedala (pa bom se tu, k je glih taka tema)...

Pogosto recem tamalemu, da me sicer zelo veseli in sem ponosna, k je tok priden v soli in uspesen in vse to, da pa mi je vseen NAJBOLJ pomembno, da je dober clovek in da mu lohk ZAUPAM.

Men se zdi to neprecenljivo.

 

Kot pravis, Nat: najhuje ni nadzorovanje samo, pac pa nezaupanje.

 

Pretirano navezovanje nase, pretirana skrb in vse to... ne obrodi takih sadov, kot si jih ti starsi zelijo, ki tko furajo.

 

Ce ga mas v vatki, volni, ovojcku, se bo zarad mini sapice prehladil, bo zbolel.

Tko da ga dej mal na sonce pa mal v vodo pa mal v gozd pa mal med ljudi pa mal da je sam s sabo... da pozna vse mogoce okoliscine, PREDNO ga lajf PRISILI, da jih osvoji na bolec nacin.

[nataly]

Opet pozabila, da sem tule komentirala.

Pa, da ne citiram vsega - ja drži vse kar si Marsa napisala. Vsaj jaz sem takole furala s frocovjem.

Nema zavijanja v vatko, pa laufanja k zdravnikom za vsak prehladek.

Niti ne maram, da se preveč navežejo name. Ne da bi jih frcnila od sebe - no mogoče postopoma pa sem - sem pa na voljo kadar me rabita. Se pa pri moji raztresenosti čisto rado zgodi, da naspol poslušam...in sem se že par krat morala sama sebe spomnit, da ni dobro glih, če jima vmes čisto ta tretjo stvar rečem. (kao posoda je že pospravljena? a meni pred tem o učiteljici, ki jebe cel razred v glavo...primer..recimo - nič sočutja nisem pokazala..eh ti boga, boga,ki si glih tako učiteljico fasala...) Če bi to rekla bi itak mislile, da sem hinavska(kar bi bila) ali pa da ju hočem se rešit po hitrem postopku.

 

v glavnem...mi imamo vd zeta. In to me obremenjuje v bistvu ful. Ne to, da je osemnajst in pol stara, ampak...še vedno jo vidim tisto tini tajni malo bebico..evo. Pa sem izrekla.

bi morala v črno luknjo tole

[Aliana]

Nat, ne kompliciri, še ful jih bo najbrž.. tehle zetov..

pa kaj je vd?

[nataly]

Saj ne..in saj vem, da jih bo še verjetno kar nekaj. Sam če je po meni potem ne glih..

ok - vd - saj veš..vd ravnateljice, vd direktorja...se pravi nadomestni ali bodoči ali kakor koli pač že. Mi se tale vd dopade pa ga uporabljam

[pikica01]

Vidim, da je tema bolj kot ne speča. Škoda, glede na to, da se o takih temah v družbi vse premalo govori. Predlagam vam tudi internetno stran posvečeno prav takim temam. Sicer je še mlada, a je nekaj člankov že na strani - www.indigo-svet.si

 

LP

[nataly]

Sem mislila, da sem tule že povedala svoje, ampak ne.

Ker bila zadnjič na enem finem predavanju(na sama predavanja še hodim, pismo). Tema - razvajen otrok. En tip iz Kranja bil ta glavni za katedrom..

 

In sem se xkrat prepoznala...(šit..glih jaz, ki sem roko skoraj v ogenj tiščala, kak sem vredik in fajn)..

 

Torej, kdaj so otroci razvajeni? Kadar mama - misli namesto otroka

- dela namesto otroka

- čuti namesto otroka

Primer: pospremi mama Evico v šolo - celih 300 m je do šole, pa bo pač šla mama zraven in evo ga - začne deževati. "Evica, takoj po dežnik v bajto! Viš, da dežuje!" (mama misli namesto otroka!!)

 

To, da sem ves krompir raje obelila sama, ker ta velka rabila pol ure za en krompir ne bi omenjala...ampak - pomeni, da sem delala namesto nje...pa postiljala posteljo tudi...ker njej to nikak od rok ni šlo...kdo jo bo čakal..škoda časa...napaka..pri skoraj dvajsetih je švoh kuharica, dobra čistačica, ker pač jo gnjavila s sesalcem in coto.

Kdaj čutimo namesto otroka? Ko se deca podijo do onemoglosti na igrišču...pa se zaskrbljena mama zadere skozi okno: "Janezek, takoj pit vodo. Viš, da si žejen!" (mama točno ve, kako je Janezeku)

 

 

Pravice ino dolžnosti smo tudi obdelali...čista poezija.

Imamo pravico do zdravstvenega zavarovanja? Imamo. Imamo pravico do nakupa brezplačnih zdravil? Imamo(no ja). Imamo pravico do bolnišnice? Imamo. Do vsega tega imamo pravico, ampak šele potem, ko smo plačali premijo.

Simpl ko pasulj.

 

Kako končajo razvajene punce? Pa tudi fantje?

Evo pravljice o Pepelki.

Konec pravljice je pomemben v bistvu. Pepelka dobi princa, pa kraljestvo, pa grad. Kaj dobijo razvajene polsestre?

Mamo.

 

Ostali nam bodo doma...božičmater...a jaz sanjam o tem kako naga laufam po bajti...pa sem aktivna še kje drugje ne samo v postelji. Nema.

[Amis]

Kako končajo razvajene punce? Pa tudi fantje?

Evo pravljice o Pepelki.

Konec pravljice je pomemben v bistvu. Pepelka dobi princa, pa kraljestvo, pa grad. Kaj dobijo razvajene polsestre?

Mamo.

ojoj.....ta je pa huda....... .....

[nataly]

Žal in nič zavito v celofan.

 

Pozabila napisati, kako prepoznaš razvajenega otroka.

 

Nikoli nima dovolj. Dobi grafično kartico...pa nadnujno rabi še novo matično ploščo..dobi matično ploščo..rabi novi printer...in da dobi kar želi, je pripravljen gnjaviti popolnoma brez slabe vesti(ker je okoli tega itak nima, če je vedno vse dobil) do onemoglosti.

Se pravi nič ni zadovoljen s tistim kar ima..hoče več in bolje. Ter novo seveda.

[lia]

Sem mislila, da sem tule že povedala svoje, ampak ne.

Ker bila zadnjič na enem finem predavanju(na sama predavanja še hodim, pismo). Tema - razvajen otrok. En tip iz Kranja bil ta glavni za katedrom..

 

In sem se xkrat prepoznala...(šit..glih jaz, ki sem roko skoraj v ogenj tiščala, kak sem vredik in fajn)..

 

Torej, kdaj so otroci razvajeni? Kadar mama - misli namesto otroka

- dela namesto otroka

- čuti namesto otroka

Primer: pospremi mama Evico v šolo - celih 300 m je do šole, pa bo pač šla mama zraven in evo ga - začne deževati. "Evica, takoj po dežnik v bajto! Viš, da dežuje!" (mama misli namesto otroka!!)

 

To, da sem ves krompir raje obelila sama, ker ta velka rabila pol ure za en krompir ne bi omenjala...ampak - pomeni, da sem delala namesto nje...pa postiljala posteljo tudi...ker njej to nikak od rok ni šlo...kdo jo bo čakal..škoda časa...napaka..pri skoraj dvajsetih je švoh kuharica, dobra čistačica, ker pač jo gnjavila s sesalcem in coto.

Kdaj čutimo namesto otroka? Ko se deca podijo do onemoglosti na igrišču...pa se zaskrbljena mama zadere skozi okno: "Janezek, takoj pit vodo. Viš, da si žejen!" (mama točno ve, kako je Janezeku)

 

 

Pravice ino dolžnosti smo tudi obdelali...čista poezija.

Imamo pravico do zdravstvenega zavarovanja? Imamo. Imamo pravico do nakupa brezplačnih zdravil? Imamo(no ja). Imamo pravico do bolnišnice? Imamo. Do vsega tega imamo pravico, ampak šele potem, ko smo plačali premijo.

Simpl ko pasulj.

 

Kako končajo razvajene punce? Pa tudi fantje?

Evo pravljice o Pepelki.

Konec pravljice je pomemben v bistvu. Pepelka dobi princa, pa kraljestvo, pa grad. Kaj dobijo razvajene polsestre?

Mamo.

 

Ostali nam bodo doma...božičmater...a jaz sanjam o tem kako naga laufam po bajti...pa sem aktivna še kje drugje ne samo v postelji. Nema.

 

 

 

 

aja, pusti da delajo čudeži namesto tebe

 

jst sem nehala hoditi na ove tečaje, kuj ko mi je preplozalo na predavanju Bogdana Žorža, da je ovi ki bi ga blo naprej treba zdraviti od razvajenosti jaz, ne pa deca

 

tak in zdaj močno verjamem v čudeže, kaj drugega mi sploh ne preostane

[nataly]

Hm-ja, kaj češ drugega. In konec koncev - neke vrste rezultatov svojega udejstvovanja z deco itak že žanjem.

Ni vedno pridelek bleščeče zlat...je pa dober. Tak, da sem zadovoljna.

[lia]

ja sam to moram še dopolnit, da je Žorž govoril o tem, da je razvajenost to, da hočeš vse

 

torej dečko razlaga, da se mora človeško bitje zmeraj odločati med dvema alii več različnimi možnostmi in ena ponavadi izključuje drugo

 

razvajenost pa pomeni, da hočeš vse in za vsako ceno

 

 

*****

 

v glavnem nobene teorije nimam več bila sem pa jako pametna, dokler nisem dobila svojih...zdaj pa tui vidim, da pojma niam, ker mi za nazaj hodijo stvari, kje sem ga srala in kako so mene scat vozil

 

 

pa me še

[nataly]

Tu sem jaz bila bolj zaj. sorte( sco mu vun tuče kaj češ) - vedno je bila ena stvar (recimo v trgovini) na frocu pa je bilo kaj je to bilo...seveda se je do blagajne xkrat ta zadeva zamenjala(najprej čips, pol smoki, pol čokolada, pol cukri...na koncu se zasvetila žvečilna ali pa lizalka..) ampak je bilo potrebno zamenjati takoj...in nič nisem palila na tiste proseče poglede(kaj pa če bi samo danes še zlaven toto cokoladico...kel tak dobla). Nema. ali čokolada ali lizalka...

 

Sicer pa se zadnjič s frendico pogovarjava od deci - ona neka pedagoginja in vse..pa ta mala uff naporna..želht ko tristo hudičev.(alergična sem na to, da deca predale obračajo, po mizi hodijo in sedijo na mizi) tega nisem dovolila niti pod točko razno. Pol pa ti dopovej frocu, ki to doma vse lahko počne, da pa pri meni na mizi ne more sedet. Pa glih moja miza je tak fajn, da bi ravno na njej bilo najbolje celo ležat, kaj sedet. Pa sem froca kar junački pograbila in hajd na tla. V šok obedve(mati in hči). Froc v jok..mati njena me očitajoče gleda(pa bi ji ja pustila, kaj te to je)..in na koncu me je imelo, da bi obedve fliknila ven. Privlekla sem pol s podstrešja barbike in čudež res..celo zanimive so ratale.

 

No - hočem rečt, da se očitno bolje znajdem z najstniškimi fintami, ker nekam rahlih živcev že.

[Cookie]

ok - vd - saj veš..vd ravnateljice, vd direktorja...se pravi nadomestni ali bodoči ali kakor koli pač že. Mi se tale vd dopade pa ga uporabljam

vd= vršilec/ka dolžnosti

[Lolypop]

težko mi je pisati o tem, sploh zdaj, ko sem spoznala, da mi je spodletelo že v tako kratkem obdobju. najbolj sovražim misel na to, da dejansko ponavljam napake svojih staršev, čeprav sem si sveto obljubljala, da ne bom niti od daleč podobna njima. mhm...drugič se bom raje ugriznila v jezik. ampak vse le ni tako zelo slabo. napake lahko še popravim. sicer si ne domišljam, da bi lahko komurkoli solila pamet z nasveti, a nekaj vem zagotovo: na otroka ne bi smeli nikoli projecirati svojih neizživetih sanj in želja, ali ga siliti v nekaj, kar mu ne leži. za mojega škratka, že od rojstva dalje vem, da bo postal in dosegel tisto, kar bo sam želel. jaz mu pri tem ne bom v napoto.

[Lolypop]

kot vsaka mama, želim svojemu otroku samo najboljše... da ne nakladam in naštevam vseh že slišanih stavkov; delam napake. jp, mi ni težko priznati. ne počnem sicer tega, kar sta moja starša (fizična kazen),zelo pogosto po nepotrebnem in po krivici. niti ga ne obkladam z vsemogočimi imeni (nekateri gotovo veste kaj mislim). sovražim se takrat, ko dvignem glas (v tem sem jima podobna). imam ogromno potrpljenja, ki pa ima meje. otrok je le otrok in najbolj zanimive stvari so ravno tiste, ki so tabu-navkljub neštetim pojasnilom, zakaj nečesa ne sme. cesta, vtičnice, štedilnik, noži, sedenje na mački... par primerov. če ni po njegovo, ima izpade z dretjem, metanjem po tleh, brcanjem... me ne moti, pa čeprav je to sredi največje gneče. vseeno pa mi dostikrat prekipi, še posebej po napornem dnevu v službi, ko imam že tako vsega dovolj. ker imam naravno zelo močan glas, govorim precej tiho (ne maram zbujati pozornosti, pa druge tudi nima kaj brigati o čem se pogovarjam, če niso moji sogovorniki). ne šalim se,ko rečem, da bi me ljudje slišali zelo razločno, nekaj sto metrov, če bi zavpila. torej tu je moja težava. vsakič, ko sem izgubila potrpljenje z gagijem (tako malega kličemo že od samega začetka), se je zgodilo sledeče: tako zelo se je ustrašil, da je poskočil, se pričel tresti in jokati. (da ne razlagam o tem, da je vsakič skoraj hiperventiliral) torej sem tudi sama do neke mere odgovorna za njegove težave z zdravjem.

[Lolypop]

mantis, hvala za tvoj pogled na zadevo. mali ve, da sem jaz tista, ki kaznuje, ne njegov oče. trenutno skušam najti tisto zlato sredino, da ne bom padala v skrajnosti-popustljivost/pretirana strogost, ob tem pa upoštevati njegovo zdravstveno stanje,ki ni ravno najboljše. je pa zadeva toliko težja, če drugi spodkopavajo tvoj trud, rušijo pravila, ko ti jih je komaj uspelo spraviti v veljavo (kaka stara mama in ostali

sorodniki) na sinove izbruhe gledam bolj flegmatično. ni mi nerodno,če se to dogaja v javnosti. briga me, kaj si drugi mislijo ob tem. ne maram biti v središču pozornosti, kar pa ne pomeni, da

dovolim, da bi drugi gazili po meni, sploh pa

leto in pol star otrok. ni mi

naporno vzgajati ga, kvečjemu obratno. njegov oče je z nama. res čudovita oseba ampak se morava v nekaterih pogledih sinove vzgoje še temeljito pogovoriti in skleniti kompromis ali dva.