Vzgoja otrok

[kapica]

(otroku je zihr boljš v državni sirotišnici, kot pa v družini dveh tipov, ki sta si očitno zelo želela met otroka, da sta šla skoz vse tiste, lahk bi rekli skor poniževalne postopke...)

verjetn pa da obstajajo tud malcki k bi vse dali, da bi meli nekoga, ki bi jih mel "rad", jim nudu varnost, zavetje, k bi skrbel za njih, se sekiral namest njih itd... in ce ta nekdo pomen 2 oceta al pa 4 mame hkrati... je vseen boljs, kt pa bit prepuscen cesti oz. drzavni sirotisnici...

[free]

tocno to.

razmisljam podobno. ljubezen je glavno. vse drugo postransko.

frustracijam se otrok v tej druzbi ne more izogniti. tako ali drugace. v podpori tistega, (ki mu nudi ljubezen in zavedanje tega obcutka kot mozno iztocnico za razumevanje in razlocevanje, pomaga v zavedanju) se v kljucnejsih momentih zivljenja lazje napoti k primernim odlocitvam.

 

Termin: Za besedo Frustracija smo nasli sledece pomene: nelagoden občutek zaradi nemoči

[mayita]

verjetn pa da obstajajo tud malcki k bi vse dali, da bi meli nekoga, ki bi jih mel "rad", jim nudu varnost, zavetje, k bi skrbel za njih, se sekiral namest njih itd... in ce ta nekdo pomen 2 oceta al pa 4 mame hkrati... je vseen boljs, kt pa bit prepuscen cesti oz. drzavni sirotisnici...

 

 

zakaj pa nebi enostavno poboljšali državnih sirotišnic?

[Michelle]

Ja .. ko tkole berem ene izjave, me sili še bolj na kozlanje kot me že itak.

Đizs.

Ja. Od mayite.

Definitivno bi raje, da bi me vzgajala dva homoseksualca, ki sta si vedno želela otroka, kot pa ženska kot je mayita. S tako mamo? Lepo vas prosim. Da bi me vzgajal nekdo tako konzervativen, staromoden, poln predsodkov in neumnih stereotipov? Ma, raje se ustrelim v koleno.

 

Pridem brati na forum po kar nekaj časa, grem v to temo in vidim tole...mah...

 

Kako sem jaz zadovoljna, da živim v svetu, kjer so otroci srečni in veseli tudi če imajo 2 mamici (na žalost družine z dvema očkoma ne poznam, z dvema mamicama pa) ali pa celo eno samo.

[Ale']

Sem hotela nekaj drugega komentirat, ampak ne bom... moja reakcija na nekatere komentarje je bla samo :xx!:

 

Dokler se človek predstavlja kako je on/a duhovno razvit, po drugi strani pa ni sposoben sprejemat drugega človeka samo zato ker je ta drugačen od njega (in če dobro pomisliš, smo si čisto vsi različni, ni dveh ljudi ki bi si bila popolnoma enaka), ga ponižuje, zasmehuje ali celo označi kot bolanega, je samo izguba energije ko mu hočeš dopovedat svoje... sta pač na različnih nivojih in ne bosta prišla do skupne "resnice" pa če se še ne vem kako kregata... in potem na koncu še ti izpadeš budalo... tko da... vsak naj sam pri sebi pride do odgovorov, pa čeprav bo za to potreboval na milijone let... pri tem pa naj ne ponižuje drugih da bi bil sam bolj pomemben...

 

Aliani pa: ja, žalostno je da je tolko otrok ki bi si želeli toplega starševskega objema, otrok ki jih še ni nikoli nihče potolažil ko jih je bilo strah, ki bi jim dal darilo za rojstni dan ali pa vsaj eno prijazno besedo, ko so se znašli v stiski. Toliko je otrok ki nimajo svojega doma, sirot ki niso nikoli poznali svojih staršev, so jih zapustili iz takšnih ali drugačnih razlogov, ali pa so jim umrli... koliko je otrok po svetu, ki ne vejo če bodo imeli jutri kaj dat v usta ali bodo spet stradali... otrok ki že pri petih letih nosijo orožje in gledajo nasilje, ubijanje in jih to niti ne gane več, ker so popolnoma otopeli...

 

Po drugi strani pa so ljudje, ki bi radi imeli otroka, ga posvojili, pa ga ne morejo ker jim zakoni to prepovedujejo, ali pa morajo it skozi razne poniževalne postopke, da se marsikdo premisli (čeprav mislim da se ti pari res trudijo in dajo vse od sebe ko se odločijo za posvojitev, ne glede na vse postopke).

 

Po eni strani bereš o živih (ali mrtvih) dojenčkih v kontejnerjih, po drugi strani zakone ki posegajo v najosnovnejše želje ali pravice posameznikov. V Ameriki in še nekaterih evropskih državah je posvojitev že malo bolj dosegljiva (pa čeprav še vedno težka), pri nas v Sloveniji za nekatere še vedno nemogoča.

[Ale']

Aja, še to sm pozabla --- en starš (mama ali oče), istospolna starša, mešani pari, otroci ki jih vzgajajo stari starši, mačehe in očimi, razne ustanove ker nimajo nobenega sorodnika... od kje vam da se vsak od teh otrok ne more razvit v "normalno" odraslo osebo?

[mayita]

Poglejte meni je čisto vseeno kam si nagnjenj to je tvoja stvar samo ne vsiljuj nekomu svojega načina življenja, če se odločiš biti drugačen bodi drugačen celo pot ne pa da se na neki točki obrneš in rečeš da hočeš iste pravice kot drugi,ne moreš jih imeti ker si drugačen. Dva moška ne moreta imeti otrok na naravni način. in to je z razlogom. Dve ženski tudi ne.vi vidite srečne otroke samo da dobijo ljubezen.to ni vse kar mora otrok dobiti.in kaj se potlej zgodi z otrokom,ko enkrat zraste. jaz samo pravim današne odločitve lahko prikažejo posledice čez deset dvajset let.

zakaj pa pol vsak od vas ne posvoji enega otroka, če vas že tako skrbi za dobrobit otrok.če rabijo samo ljubezen.ljubezen je zastonj.

jaz sama sem bila posvojena. kdo od vas je bil????KAR NEKAJ MLATITE V PRAZNO, SAMO ZATO KER SE FAJN SLIŠI.

[Ale']

Poglejte meni je čisto vseeno kam si nagnjenj to je tvoja stvar samo ne vsiljuj nekomu svojega načina življenja, če se odločiš biti drugačen bodi drugačen celo pot ne pa da se na neki točki obrneš in rečeš da hočeš iste pravice kot drugi,ne moreš jih imeti ker si drugačen. Dva moška ne moreta imeti otrok na naravni način. in to je z razlogom. Dve ženski tudi ne.vi vidite srečne otroke samo da dobijo ljubezen.to ni vse kar mora otrok dobiti.in kaj se potlej zgodi z otrokom,ko enkrat zraste. jaz samo pravim današne odločitve lahko prikažejo posledice čez deset dvajset let.

zakaj pa pol vsak od vas ne posvoji enega otroka, če vas že tako skrbi za dobrobit otrok.če rabijo samo ljubezen.ljubezen je zastonj.

jaz sama sem bila posvojena. kdo od vas je bil????KAR NEKAJ MLATITE V PRAZNO, SAMO ZATO KER SE FAJN SLIŠI.

 

To za kar pišeš da drugi vsiljujejo tebi, pravzaprav počneš ti s svojim sovraštvom, predsodki do istospolno usmerjenih ljudi, do tistih ki uživajo drogo po rave partyjih... nauči se nečesa: live and let live

 

Ali te ti ljudje kakorkoli ogrožajo?

 

Glede pravic - zakaj bi imela ti več pravic kot drugi? Samo zato ker si heteroseksualka? Kaj pa v primeru da tvoj partner ne bi mogel imet otrok, medtem ko bi ti bila sposobna zanosit? Bi se potem sprijaznila da pač ne boš imela otroka, čeprav bi si ga ful močno želela? Ali pa ti ne bi bila plodna? Bi se zato odrekla otroku? A ne bi poskusila vsega kar ti ponuja sedanjost, da bi imela otroka? Bi poskusila z umetno oploditvijo? Ali pa si po tvojem mnenju tudi taki otroci ne zaslužijo živet? Če še to ne bi bilo uspešno, se ne bi pozanimala o možnostih posvojitve? Sicer pa - a je bilo tako hudo bit posvojen otrok? Ja, se strinjam da ni dovolj da daješ otroku SAMO ljubezen. Tu je še vzgoja. Je pa starševska ljubezen pomemben del pri odraščanju. Ja, tudi brez nje gre, s tem da gre potem otrok skozi trnjavo pot da pride do samega sebe, kar bi mu bilo mogoče prizaneseno, če bi imel doma varnost, toplino, medsebojno zaupanje, starševsko ljubezen...

 

Lahko ti povem da se brez starševske ljubezni veliko otrok ne razvije v "normalnega" odraslega, odgovornega, samostojnega človeka, ampak v prestrašenega odraslega otroka, ki ni sposoben skrbet niti za samega sebe, kaj šele da bi prevzel vlogo starša.

 

* Takoj 'posvojitev DA' takim parom, ki so resni glede tega namena in želje in niso skupaj le pol leta...

 

* Sem TAKOJ ZA posvojitev otrok pri tistih istospolnih parih, kjer gre za primer , ko sta se hetero starša ločila in je šla ženska ali moški na svoje z istospolno osebo skup živet...

[xyz]

Ne vem... a so družine z očki in mamicami res tako popolne ?

 

Tudi ne vem, kje in kako nekateri ljudje živijo, da razvijejo specifične poglede/mnenja ?

Je res tako težko razumeti, da je vsak primer edinstven in da obstaja ničkoliko dejavnikov,

ki so od določene pomembnosti in razumeti, da dejavnik spolne usmerjenosti staršev ni nujno eden izmed posebno pomembnih dejavnikov ?

 

Bi bila dejanja Ghandija manj vredna, če bi bil homoseksualec ?

 

Je sploh smiselno razpravljati o teh rečeh ?

 

Ja, verjetno je... obstajajo tudi ljudje, ki skozi smiselnost/natančnost argumentov pridejo do določenih spoznanj,

do določenih uvidov, pa četudi so ti ljudje redki.

[free]

Načini reagiranja na frustracijo

 

Ljudje niso enako občutljivi na frustracije. Toliko kolikor frustracij prenesemo imenujemo frustracijska toleranca. Večja kot je ta toleranca, bolj smo odporni na frustracije. Nižja kot je ta toleranca, smo manj odporni na frustracije. Obstajajo razlike na stopnjah frustracijah. Otroci imajo zelo nizko frustracijsko stopnjo. Velika prelomnica je vstop v šolo, s tem pridobivajo višjo frustracijsko stopnjo. Najpomembnejše okolje, ki določa kakšno frustracijsko toleranco je družinsko okolje. Vsaka frustracija povzroči motnje v organizmu. Te motnje so anksioznost, motnje v odnosih, zmanjšanje delovnih sposobnosti... vec, vir >>

[Robida]

Tole kar bom pisala mogoče paše kam drugam, ali pa tudi ne...

 

Večkrat gledam oddajo VARUŠKA, NA POMOČ. Največji in osnovni problem je otroku privzojiti spoštovanje do staršev, sočloveka....ali tudi kakega drugega živega bitja. Če osnovnega spoštovanja otrok nima in mu ga nihče ne privzgoji....le kako bo potem spoštoval vzgojitelje v vrtcih, učitelje v šolah......pa tudi živali.

 

Menim da je v svetu tudi zato, mogoče še celo ravno zaradi tega toliko streljanja v šolah. Ne moremo si zakrivati oči, tudi pri nas lahko pride do tega. Vsi vemo da se orožje da dobiti tudi v Sloveniji

[tantra]

Največji in osnovni problem je otroku privzojiti spoštovanje do staršev, sočloveka....ali tudi kakega drugega živega bitja. Če osnovnega spoštovanja otrok nima in mu ga nihče ne privzgoji....le kako bo potem spoštoval vzgojitelje v vrtcih, učitelje v šolah......pa tudi živali.

Menim da je v svetu tudi zato, mogoče še celo ravno zaradi tega toliko streljanja v šolah. Ne moremo si zakrivati oči, tudi pri nas lahko pride do tega. Vsi vemo da se orožje da dobiti tudi v Sloveniji

Očitno nekateri starši, vzgojitelji, ... niso kos svojemu poslanstvu ...

Nezmožni vzgajanja naraščaja ...

[starši nemotivirani, oz. polno zaposleni z malo časa za ukvarjanje z otroci, ...].

[Robida]

Očitno nekateri starši, vzgojitelji, ... niso kos svojemu poslanstvu ...

Nezmožni vzgajanja naraščaja ...

[starši nemotivirani, oz. polno zaposleni z malo časa za ukvarjanje z otroci, ...].

 

Kjer je volja je pot. Mislim da to, da starši NIMAJO ČASA...to je samo izgovor. Za SVOJE otroke si vsak MORA vzeti čas. Ni treba da smo celo popoldne okrog njih. Pomembno je, da smo tisti trenutek ko smo z njim, RES Z NJIM. Da preživimo z njim kvaliteten čas.

 

Na nekaj zelo pomembnega pa vedno pozabljamo. Mi se od otrok lahko veliko naučimo. Zavedati se moramo, da otrok na svet prinese veliko "prirojenih" stvari, stare zapise...hm...ne vem kako bi to poimenovala. Te stvari so lahko zelo poučne, posebno če jih nadgradimo z vzgojo otroka.

 

Vem, tudi jaz sem delala napake pri vzgoji mojih otrok, vendar vem, da sem-sva vzgojila samostojne, odgovorne osebe. To mi je-nama je v veliko zadovoljstvo in veselje.

[tantra]

Vsak je zgodba zase. Taka in drugačna.

[Robida]

Seveda ima vsak svojo zgodbo.

 

Starši so utrujeni od vsega. Poleg tega so seveda še finančni problemi. Če malo pomislim, mi res ni jasno kako danes družina s šoloobveznimi otroki preživi. Vem da imajo otroci zahteve-želje. V šoli vidijo kaj imajo nekateri. Vedno večji prepad zija med bogatimi in revnimi. Vendar, že ravno zaradi tega otroci potrebujejo nekoga, ki jim bo vedno znova vlival upanje. Tudi starši se s tem zraven otroka "napolnijo" z energijo. Če vsi čutijo povezanost, zaupanje in ljubezen, potem se vse težave, ki nas, oziroma jih pestijo, veliko lažje premagujejo. Prepričana sem da tisti otroci ki čutijo povezanost, zaupanje in ljubezen v družini, odrastejo v čudovite odrasle osebe.

 

 

Ne bi želela delati krivice, tudi ostali otroci odrastejo in marsikateri od njih že zaradi težav v otroštvu, postane zelo dober človek.

[unis]

To je pa zato, ker se otrok ne tepe

[Robida]

To je pa zato, ker se otrok ne tepe

 

O tem bi se pa dalo precej debatirat. Kar naprej poslušamo o nasilju v družini, tudi nad otroki. Se pravi da to ravno ne drži. Čeprav jaz v tem ne vidim rešitve (v tepežu). S tepežem spoštovanja nihče ne pridobi, kvečjemu strah v otroških očkah.

 

Mi "odrasli" si jemljemo pravico o tem kdo "zasluži" da je fizično kaznovan. Od kje nam ta pravica? Kazen, ko je potrebna, je lahko drugačna. Vedno imamo izbiro. Samo malo časa si je treba vzeti. Vedno iščemo izgovore NIMAM ČASA. Vedno se najde čas. KJER JE VOLJA, JE POT.

 

Malček, ki nam je prijokal na svet je odgovornost. Naša odgovornost je da zraste v odraslo odgovorno osebo.

[tantra]

Pol je pa otrok nasilnež, ko tepe "očka" svojega, ko malce zraste...

[nataly]

Vedno bolj mi je jasno, zakaj se jih veliko zateče k veri - božje zapovedi so krasna zadeva, ki jih je fino že od malega ovrednotit, oz. udejanjit.

 

ne laži - če štiriletnika ujamemo na laži je tole fino, ker petnajstletnika bomo težko. In laži se samo stopnujejo.

Ne kradi - začne se z igračko - izposojeno in nikoli vrnjeno..nadaljuje s kešem - pravzaprav rata tole kar samoumevno, da se vzame kar se rabi.klinc pa takšna malenkost, kot je recimo lastnina

ne ubijaj - začne se z deževnikom, kakšnim majskim hroščem...pol na vrsti kakšen sesalec...komot že lahko človek pol(tole skrajnost, ampak dogajanja potrjujejo moje besede)

 

tole so po moje zadeve s katerimi je treba na ojštro, če treba, opraviti takoj ko se pojavijo. V kali zatreti, če že moram. Jaz sem.

Ne prenesem laži, ne tatvine, ne ubijanja ali mučenja. Tule nisem poznala milosti - in tule verjetno edino bila dosledna.

[zalaya]

Pol je pa otrok nasilnež, ko tepe "očka" svojega, ko malce zraste...

 

Ja, žalostno. Tudi to se dogaja. Kot posledica vzgoje, bolje rečeno nevzgoje.

Pri otrocih se vzgoja prične že v prvih mesecih življenja in se nadajljuje skoz in skoz. Zato moramo imeti polno mero ljubezni in prav toliko volje in vztrajnosti pri vzgoji. Predvsem jim ne smemo popuščati v njihovih muhah in moramo biti dosledni pri prepovedih in kaznih, ki morajo biti otrokovi starosti razumljive in primerne. Vsekakor pa to ni tepež. Prav sladki so otročki pri letu ali dveh ko delajo "bedarije" in se mu smejemo. A tu že nastaja onova za vse naslednje nebodijih treba težave, ker mu že v sami osnovi nismo postavili meje.

 

Veliko pripomore tudi vzgled. Če bo otrok sam deležen nasilja ali mu bo prisostvoval je velika verjetnost, da bo tudi sam počel enako. Enako je v obratni smeri, če bo v družini našel zavetje in varnost, kjer se bo naučil spoštovanja sebe in drugih bo z takšno dediščino precej lažje našel soglasje s samim seboj in svetom.

 

Že naši dedje so rekli " Kar se Janezek nauči, to Janez zna. " To drži kot pribito. če se nauči slabega, bo pač tak, če se nauči dobrega bo pač tak.

 

Drži pa, da se lahko vsak spremeni iz slabega v dobro ali iz dobrega v slabo.

[nataly]

Pol smo pri vzorcih. Ali jih prerasteš ali pa ne.

Če bi jaz počela pri svojih četrtino tistega, kar se je dogajalo z mano, ne vem kako bi bilo. Če pa veš, da je bilo tisto nekaj narobe, pač tistega ne počneš svojim otrokom.

 

Če pa sicer veš, da je narobe in ne veš, kako bi drugače ravnal - ravnaš enako, kot je s tabo tvoj foter - imam čisti primer svaka...maltretiral ženo(sestro in deco), zdaj pa nečak počne isto(maltretira sestro, pa tudi že povzdiguje glas nad punco). Pravzaprav je bil kar na tem, da udari sestro.

je pa res, da se sestra ne ceni ama nič in ni čudno, da se pol tole ji dogaja.

[tantra]

Odvisno iz kakšnega "testa" je kdo. In kaj "zgnete" iz sebe.

[Robida]

Ja, žalostno. Tudi to se dogaja. Kot posledica vzgoje, bolje rečeno nevzgoje.

Pri otrocih se vzgoja prične že v prvih mesecih življenja in se nadajljuje skoz in skoz. Zato moramo imeti polno mero ljubezni in prav toliko volje in vztrajnosti pri vzgoji. Predvsem jim ne smemo popuščati v njihovih muhah in moramo biti dosledni pri prepovedih in kaznih, ki morajo biti otrokovi starosti razumljive in primerne. Vsekakor pa to ni tepež. Prav sladki so otročki pri letu ali dveh ko delajo "bedarije" in se mu smejemo. A tu že nastaja onova za vse naslednje nebodijih treba težave, ker mu že v sami osnovi nismo postavili meje.

 

Veliko pripomore tudi vzgled. Če bo otrok sam deležen nasilja ali mu bo prisostvoval je velika verjetnost, da bo tudi sam počel enako. Enako je v obratni smeri, če bo v družini našel zavetje in varnost, kjer se bo naučil spoštovanja sebe in drugih bo z takšno dediščino precej lažje našel soglasje s samim seboj in svetom.

 

Že naši dedje so rekli " Kar se Janezek nauči, to Janez zna. " To drži kot pribito. če se nauči slabega, bo pač tak, če se nauči dobrega bo pač tak.

 

Drži pa, da se lahko vsak spremeni iz slabega v dobro ali iz dobrega v slabo.

Ja res, že pri dojenčku se začne vzgoja. Doslednost se nam vedno poplača, ko opazujemo svojega otroka, kako odrašča. Zgledi vlečejo, seveda.

[Antoninus]

Ja res, že pri dojenčku se začne vzgoja. Doslednost se nam vedno poplača, ko opazujemo svojega otroka, kako odrašča. Zgledi vlečejo, seveda.

Res je. Pri 5 letih je pa že določeno njegovo delovanje.

[Aliana]

Se mi zdi, da meje postavit in se znat tega držat je ful pomembno.. Sploh na začetku, pač s triletnikom še nekak nima smisla preveč debatirat zakaj ni fino dajat prstov v vtičnico.. Ne daje se prstov v vtičnico in pika!

Sam najdt sam pri sebi mejo med tem pri katerih stvareh se postavi striktna pravila in od njih ne odstopaš in pri katerih stvareh se z otrokom debatira in pogaja (ker po moje je tud to potrebno)... ta je težka..