Vzgoja otrok

[Antoninus]

Mene je samo zanimalo na koga cilja Antoninus s svojo izjavo...

A kdo verjame, da ima tudi kultura kakšen vpliv na človeka oziroma se človekov razvoj kako razlikuje od živalskega? Ali je vse samo naravno?

[Tonks]

A kdo verjame, da ima tudi kultura kakšen vpliv na človeka oziroma se človekov razvoj kako razlikuje od živalskega? Ali je vse samo naravno?

Saj vem, da to nisi mislil, samo po moje se "naravno" konča, ko začnemo otroka oblačit v raznorazne fenci cunjce in v plenice, ga damo v voziček a pa v avtosedež. Bi hudo odstopal, če bi se šel preveč naravno gor spravljat otroke. Malo se da. In nekatere bolezni kot npr. plenični izpuščaj, so tipična posledica odmika od narave. Jaz se drugače z mojo malo "opičko" kar trudim, da je bolj vse naravno. Sam kot sem že rekla, ne gre.

[xyz]

A kdo verjame, da ima tudi kultura kakšen vpliv na človeka oziroma se človekov razvoj kako razlikuje od živalskega? Ali je vse samo naravno?

 

Ne samo to, verjamejo celo, da se razvoj psa razlikuje od razvoja mravlje

in da se nebotičniki termitov razlikujejo od stolpnic ljudi.

Sicer pa je splošno znano, da ima slika vpliv na slikarja.

[alef]

A kdo verjame, da ima tudi kultura kakšen vpliv na človeka oziroma se človekov razvoj kako razlikuje od živalskega? Ali je vse samo naravno?

 

A kdo verjame da je kultura kakršno imamo(karkoli to že je... ) posledica človekovega razvoja?

Ki je bil od... ...neke točke dalje malo drugačen od živalskega.

V bistvu smo pa še živali...

[butl]

lahk to... ce ti je..., kj opises..., razlozs...? kko to ves? po cem sklepas? je za to obliko strahu potrebn "vzrok" al je prirojeno prisoten? se ga otrok zaveda? kj se (po tvoje) dogaja v primeru, ce, ko, se ta strah uresnic?

hvala!

 

O Kapica

 

Sprašuješ, kako vem. Ja, mulčka vprašam, pa mi pove.

 

Hec

 

Čeprou, glih čist hec pa ni. Kar mam jst izkušenj, otrok ta svoj strah zlo dobr izraža skoz svoje vedenje, kasneje pa tud z besednim izražanjem. En tak vsakdanji primer:

Otrok gre prvič v jasli. Jst sem opazu tri tipične odzive; otrok se ful dere in noče od mamice /očija/, otrok se ne dere, se pa dere, k pride ponj, otrok se sploh ne dere in k pride ponj, je neodziven.

Kolkr osebno poznam dinamiko odnosov v teh družinah /ene blj ene manj/, je v prvem primeru otrok že doživel tolk dolgo odsotnost mame enkrat prej, da je bil v stiski /bolnica, službena pot/, v drugem primeru ni bla mamica nikol tolk časa odsotna, da bi bil otrok v stiski, v tretjem primeru /ta se pa men zdi najblj problematičen/ pa mama ni mela vzpostavljenega čustvenega stika z otrokom.

Kasneje sta prvi in drugi primer izzvenela, pomojem zarad ponavljanja, skoz kterga je otrok dobil občutek varnosti /mamica sicer gre, brez nje bom, ampak se bo vrnila, ker se zmerej vrne/, tretji pa ne, otrok je še naprej deloval tko, kt da mu je vseen, a mami pride al ne.

 

Kako je s tem strahom? Jst mislm, da je strah posledica. Tist kar je prirojeno prisotno /vsaj jst tko sklepam/, je potreba po, po čem? Po varnosti rajtam. Če opazuješ čist mejhne dojenčke, opaziš, kako ga pomiri mamičin objem, dotik, glas. Zgleda, da se na en način slika močnega roditelja, ki pomeni varnost, ugodje, sestav v otroka že v času nosečnosti. Tega seveda ne morem dokazat in je to samo moja domneva, ampak kr verjamem, da glas, utrip srca, mamino toplino, njeno kemijo rajtam, otrok zazna že v maternici in jo izenač z varnostjo. Jasn, k tega ni, nastop stiska, strah.

 

Evo, moja laična razlaga.

 

Aja, kva se dogaja, če se ta strah uresnič? U, tle je pa paleta kr široka. Mam čist premal izkušenj za pokrit jo, lahko ti pa tko okvirno predstavim, kva ugotavljajo, pri mejnih. Recimo v najzgodnejšem obdobju /tja do šestga meseca starosti/ v primeru neodzivne mame lahko otrok doživlja tako hudo stisko, da ji pobegne samo tko, da odklop zunanjost, kar se kasneje opaz tko, da je njegovo vedenje zelo podobno vedenju avtista. To je skrajni primer in glih zarad tega zmerej poudarjam, da mora bodoča mamica spucat sama s sabo, kolkr se le da, prededen se odloč za otroka. Značilno za neodzivne mamice je, da so same gor rasle ob neodzivni mamici. Če se pa hočjo odzivat na otroka tko, kt otrok rab, se morjo same spustit na njihov nivo, to pa ne morjo, ker je preboleče.

Recimo, v tem istem obdobju, a ne, k otrok še nima čist razvite povezave med spominom in dogodki, se lahko zgodi, da kva pa vem, evo tkole. Če je sit, suh, mu je fajn, če je pa lačen, mu pa ni. Takrat je v stiski. Če ta stiska predolg traja, mu rata tko zajeban, da se od te stiske /ne od lakote, mokrote, ampak od čustvenega odziva zarad stiske, to je od groze, jeze, nekej tacga/ loči, jo sprojicira navzven, kt da ni del njega. Zato, da se bolš počut. In se, kar je dobr, slabo pa je, ker s tem zunanjost postaja skoz blj grozna. Kako se to kasneje pozna na vedenju, pa itak vsi vemo; k ga kej utupimo, najprej poskušamo zvalit krivdo na karkol druzga; nisam ja Zdej, zakva je to dobr vedet? Če mami to ve in to sprejema, pol se bo verjetn potrudila, da ne bo par mesecev starga otroka pustila, da se v nezavest dere, da je pol dneva poscan, ampak mu bo dala jest takrat k bo lačen, ga popestvala, ga previla, se ukvarjala z njim, ne pa, da mu bo pustila, da krepi pljuča in da čaka, da sam utihne...pa tko.

K je otrok že starejši, se neodzivnost mamice ali huda ponižanja s strani mamice kažejo v otrokovem vedenju tko, da se otrok odloč, da ne rab nobenga, da je sam seb dost. Tko se brani. V odrasli dobi je dost značilno, da tak človk ni sposoben intimnega razmerja /ne mislm s tem seksa ampak globoke, trajne zveze/, da je izrazit egoist in narcisek, da ma silno grandiozno mnenje o seb /jst vse, vi nč/.

 

Zdej, ker se vse dogaja v tem najzgodnejšem obdobju, se mi res zdi pomembno, da starši že prej probajo čimblj spoznat sebe in predelat čim več in poznat dinamiko razvoja otroka vsaj mal. Ja, ponavljam se, ampak, se bom še ponavljal, tud če sem kermu dolgocajten.

 

[butl]

sicer pa nimam predsodkov, le da bi rekel NI posvojitvi otroka s strani dveh moških.

 

Zakaj?

 

ker z vso dolžno spoštljivostjo ugotavljam, da moški nimajo materinskih nagonov.

In se bojim, da bi vse skup bilo zolj nek statusni simbol, poleg mečke, Saint laurent in bazena.

 

Ker v moški naravi oziroma genih je tkole, da če nisi krvni starš, otroka le redko vzljubiš.

 

V tem primeru pa ne prvi in ne drugi ne bi bila, oziroma bi se mogla kregat kdo bo spermo prispeval..

 

V bistvi no..

 

O Porny

 

Tole okol materinskih nagonov bi blo dobr mal razjasnt.

Zdej, če je materinski nagon ena kategorija ne vem česa, enih lastnosti rajtam, ki omogoča, da se otrok razvije v eno zdravo, samostojno odraslo osebo, pol majo moški materinski nagon vsekakor tud. Če pa pod materinski nagon spadajo tud neke naravne danosti, kt so maternica, zmožnost dojenja, pol pa moški materinskega nagona nimajo.

 

Kar se pa posvojitve otroka s strani dveh moških tiče, ji pa jst ne nasprotujem. Prepričan sem, da sta dva moška sposobna otroku nudt vso čustveno toplino in vso primerno vzgojo, ki jo otrok potrebuje. Druga stvar pa je reakcija okolja. Že tle na forumu se opaz, da bi blo okolje takmu otroku silno neprijazno.

 

Tvoja bojazen, da bi bil otrok takmu paru le statusni simbol, je pa, vsaj v današnjih razmerah, mislm da neosnovan. Če pogledaš, kolk je dons težko posvojit otroka, sem skor ziher, da bi tak par ne zlezu skoz vsa sita, poleg tega bi se pa verjetn že prej naveličal in si poiskal drgačno statusno ikono.

 

In, ja, ni v moških genih, da tujga otroka težko vzljubiš. Če je to že mrbit pri moških bolj izrazita lastnost, ni posledica genov ampak vzgoje.

 

[Antoninus]

Saj vem, da to nisi mislil, samo po moje se "naravno" konča, ko začnemo otroka oblačit v raznorazne fenci cunjce in v plenice, ga damo v voziček a pa v avtosedež. Bi hudo odstopal, če bi se šel preveč naravno gor spravljat otroke. Malo se da. In nekatere bolezni kot npr. plenični izpuščaj, so tipična posledica odmika od narave. Jaz se drugače z mojo malo "opičko" kar trudim, da je bolj vse naravno. Sam kot sem že rekla, ne gre.

Če pogledamo novorojenčka - bi ga lahko prepustili naravi? Kaj bi bilo, če ne bi bil negovan? In, še bolj pomembno vprašanje, ali ta nega lahko poteka brez produktov človeške kulture?

 

A kdo verjame da je kultura kakršno imamo(karkoli to že je... ) posledica človekovega razvoja?

Ki je bil od... ...neke točke dalje malo drugačen od živalskega.

V bistvu smo pa še živali...

Kaj je to bistvo, ki naj bi bilo živalsko?

[butl]

Najprej bom rekel NI tvoji konstataciji. Potem bom pa ta NI objasnil.

Če hiša gori, notri so žena otrok ki spita, iz bajte se gre lahka ven skoz ozko okno.

Moški uleti reši najprej ženo nato otroka. V obratnem primeru, moški in otrok spita v goreči bajt. babnca reši otroka in šele nato gre po moža, pa naj ga ljubi še tako zelo neskončno.

 

Tukaj je tvoja teorija ne samo postavljena na glavo, temveč gre v danem trenutku skoraj za herezijo, kateri se ne more reči drugega kot NI NI.

 

 

 

Glede te izjave, pa tkole. Načeloma jaz kot Porny nimam nič proti, da lahko tudi dva moška posvojita otroke. tudi zakonsko.

In se zavedam, da je reakcija okolja ta glaven in naglaven problem v celi zgodbi. Vendar, če otroka ljubimo in mu želimo samo najboljše, potem se ob zavedanju da okolica še ni sposobna sprejemati kaj takega, odgovorna dva moška kljub želji, že zaradi otroka ne sprejemala tovrstne odločitve se ti ne zdi?

 

 

 

 

 

čuj ob domnevi da je Senica gej in da se slučajn poroči z Mariom Galuničem, bi s kešem in vplivom ki ga imata kaj hitro zaobšla te birokratske ovire in ovirice...

Kdor ima vse statusne ikone že doma si naposled želi tudi to.

 

Nenavsezadnje, je otrok krona nekega človekovega tuzemeljskega poslanstva, jagoda kariere za marsikoga.

 

 

NI NI NI NI NI NI NI NI

 

znanstveno dokazano, preverjeno.

 

Moški ne mara potomstva ki ni njegovo, genetsko. V živalskem sveti tudi ubijajo potomce drugih samcev.

pri nas je to kaznivo.

 

Lahko da se sprijazni s tem ljubiti pa ne more.

 

pa tudi če ljubi dokler je malo pa cortkano, neha ljubit ko tole malo rata veliko.

 

In tu ne more ničesar nadomestiti materine - ženske ljubezni..

 

 

 

O madona, prou presunl me je.

 

Tam kjer mi ti odločno praviš NI, ti tud jst odločno pravim NI.

 

Tam k mi pa ne, se pa kr strinjam s tabo. Ja, mrbit se res ne bi smela odločt za posvojitev, pa ne zarad tega, ker bi bla nezmožna vzgoje, pač pa zarad okolja, nažalost in ja, z dost dnarja, lakho marskej tud tacga obideš, kar ne bi smel, nažalost.

 

[free]

..Če pogledaš, kolk je dons težko posvojit otroka, sem skor ziher, da bi tak par ne zlezu skoz vsa sita, poleg tega bi se pa verjetn že prej naveličal in si poiskal drgačno statusno ikono...

 

extremi vedno obstajajo in bodo obstajali. z razlogom.

... z dost dnarja, lakho marskej tud tacga obideš, kar ne bi smel, nažalost.

[Tonks]

Če pogledamo novorojenčka - bi ga lahko prepustili naravi? Kaj bi bilo, če ne bi bil negovan? In, še bolj pomembno vprašanje, ali ta nega lahko poteka brez produktov človeške kulture?

Kolikor jaz vem so bili naši predniki tega čist sposobni, saj drugače ljudje kot vrsta ne bi preživeli. Do ene pol leta otrok v principu itak ne rabi drugega kot mamo, kot vir hrane in toplote.

 

Če hiša gori, notri so žena otrok ki spita, iz bajte se gre lahka ven skoz ozko okno.

Moški uleti reši najprej ženo nato otroka. V obratnem primeru, moški in otrok spita v goreči bajt. babnca reši otroka in šele nato gre po moža, pa naj ga ljubi še tako zelo neskončno.

 

Ja, otrok je lažji. In ženske smo običajno vseeno malo manj močne in moški težji. Tako da, naloga ni ista.

 

Drugače pa, se mi zdi tole vseeno malo preveč splošno, kdo ima materinski nagon in kdo ga nima. Poznam primere, ko mame ne marajo svojega otroka in primere, ko očetje ne marajo svojih otrok. Zgleda, da so še najbolj pogoste variante, ko imajo enega otroka radi, drugega pa ne.

 

In da bi nekdo delal razliko med svojimi otroci in otroci, ki niso njegovi, mi tudi ne gre.

 

LP

[Robida]

No in smo tam, kjer odrasli moški odločajo o tem kaj je prav in kaj ni.

 

Vzgoja otroka se ne da napisati na list papirja ali sprejeti zakon kaj je dobro in kaj ni.

 

Vzgoja otroka je sámo življenje in nič drugega. Situacije ki jih doživljamo ob svojem otroku so edinstvene. Tudi naša reakcija je edinstvena.

 

Poznam tudi primere posvojenih otrok, ki so dobili ogromno ljubezni od posvojiteljev, pa tudi če je kdo "priženil" otroka. Ravno tako poznam primere kjer svojemu otroku niso starši dali dovolj ljubezni. Vsak primer je zgodba zase.

 

Tudi istospolni partnerji lahko vzgojijo otroka v duhu sprejemanja in ljubezni. Zato še ni nujno da bo ta otrok gey.

 

Ni nobenega pravila. Politiki si izmišljujejo pravila, nas pripravijo do kreganja in deljenja v skupine za in proti. V tem kaosu pa marsikdo ne razmišlja, temveč sledi tistim ki jih je več, oziroma ki so mu bolj všeč.

[Antoninus]

Tudi istospolni partnerji lahko vzgojijo otroka v duhu sprejemanja in ljubezni. Zato še ni nujno da bo ta otrok gey.

Kaj naj zdaj sklepam iz tega? Ali trdiš, da je spolna usmerjenost prirojena ali da je stvar odločitve v zrelih letih? Ali pa morda obstaja tretja opcija?

[xyz]

No in smo tam, kjer odrasli moški odločajo o tem kaj je prav in kaj ni.

 

Vzgoja otroka se ne da napisati na list papirja ali sprejeti zakon kaj je dobro in kaj ni.

 

Vzgoja otroka je sámo življenje in nič drugega. Situacije ki jih doživljamo ob svojem otroku so edinstvene. Tudi naša reakcija je edinstvena.

 

Poznam tudi primere posvojenih otrok, ki so dobili ogromno ljubezni od posvojiteljev, pa tudi če je kdo "priženil" otroka. Ravno tako poznam primere kjer svojemu otroku niso starši dali dovolj ljubezni. Vsak primer je zgodba zase.

 

Tudi istospolni partnerji lahko vzgojijo otroka v duhu sprejemanja in ljubezni. Zato še ni nujno da bo ta otrok gey.

 

Ni nobenega pravila. Politiki si izmišljujejo pravila, nas pripravijo do kreganja in deljenja v skupine za in proti. V tem kaosu pa marsikdo ne razmišlja, temveč sledi tistim ki jih je več, oziroma ki so mu bolj všeč.

 

ja

[unis]

človek je edina žival v živalskem svetu, ki ne more skrbeti zase, ko se rodi.Potrebuje par let, da se navadi osnovnih stvari, ki so lahko za življenje izjemno nevarne in izjemno pomembne.Nobena druga vrsta ne potrebuje toliko časa.Vse druge živali že ob rojstvu in v nadaljnem življenju vedo, kaj lahko jejo, komu so plen in koga bodo napadle.V tem pomenu imajo živali popoln ovoj znanja.V eni knjigi sem pa bral, da so ravno pri človeku zunanji vzroki skurli in uničli ta ovoj znanja, ki je sedaj nepopoln in teži k izpopolnjevanju.

[Aliana]

ni čist res... noben mladič sesalcev ni sposoben sam preživet in skrbet zase takoj po rojstvu, pri višje razvitih sesalcih je pa doba odraščanja, ko starši (ali skupina) skrbi zanje, časovno precej blizu človeški... je pa res, da so znanja za preživetje v džungli ali stepi precej drugačna od znanj, ki jih rabiš za preživetje v bloku sredi mesta...

 

tamle, ko Tonks piše, da otrok do pol leta rabi samo vir hrane in toplote.. uff... dost žalostno, če tkole razmišljaš.. v prvih parih letih življenja se otrok najbolj aktivno napreduje v razvoju... razvija se mu centralni živčni sistem, kar tko na hitr pomen približno to, da če ga samo futraš in greješ prvo leto, se zna zgodit, da bo mel precej problemov z motoriko, hojo, finimi gibi.. kasneje v življenju.. ravno tako se mu najbolj intenzivno razvijajo možganski centri, sposobnost koordinacije, povezave med sinapsami (spet na hitr - vsakič, ko daš otroku igračo in mu poveš kaj to je, al pa se pogovarjaš z njim, čeprav maš filing, da te ne razume, al pa se igraš med previjanjem z njegovimi rokicami in se greš biba leze.. mu vzpostaviš eno povezavo, ki je pomembna za koordinacijo, ravnotežje, držo, razvoj govora, nasploh nadaljni razvoj...)

zato je pa tud precej fajn met vsaj osnovno idejo o stopnjah razvoja otroka, da veš, kdaj približno je čas, ko otroka začneš postavljat na noge, kdaj mu daš prvič barvico v roke, kdaj lahk pričakuješ, da bo sposoben ujet žogo, ki mu jo boš vrgel... če prehitevaš, ni učinka in se lahk tud negativne posledice pojavijo, če pa zamujaš, pa spet ni kul, ker bo pozneje velik težje se isto stvar naučil..

tko da.. močno upam, da tole ni blo dobesedno mišljeno in da vsaj podzavestno s svojim otrokom počneš tele stvari.. saj načeloma, če se z otrokom ukvarjaš, maš precej dober občutek, kdaj je čas za kaj... če ga pa sam futraš in greješ.. pol pa ne vem, no...

[Robida]

človek je edina žival v živalskem svetu, ki ne more skrbeti zase, ko se rodi.Potrebuje par let, da se navadi osnovnih stvari, ki so lahko za življenje izjemno nevarne in izjemno pomembne.Nobena druga vrsta ne potrebuje toliko časa.Vse druge živali že ob rojstvu in v nadaljnem življenju vedo, kaj lahko jejo, komu so plen in koga bodo napadle.V tem pomenu imajo živali popoln ovoj znanja.V eni knjigi sem pa bral, da so ravno pri človeku zunanji vzroki skurli in uničli ta ovoj znanja, ki je sedaj nepopoln in teži k izpopolnjevanju.

Ojej, a nč ne gledaš animal planet al kej podobnega. Pa če že to ne gledaš, ali vsaj približno veš kaj se dogaja v leglu mačk ali psov.

[Tonks]

... če ga pa sam futraš in greješ.. pol pa ne vem, no...

Sem se malo nerodno izrazila. Je bilo mišljeno samo kot tisto kar je najnujnejše za golo preživetje. Sem res malo preveč navdušena nad obdobjem pred 13.000 leti. Razmišljam malo kako jim je šlo včasih. Drugače se pa jaz pri mali v grobem ravnam po teoriji o razvojnih stopnjah otrok, odnosu staršev do otrok etc., ki sem jih lani zvedla na astroloških predavanjih od Berna. Pa prej sem bila varuška nečaku, in v 40 letih se človek tudi že kej nauči, tako da ne bi smelo bit problemov. Saj mogoče se glih zaradi teorije ki pravi, da je vloga očeta zelo pomembna predvsem v obdobju od 3,5 do 7 let malo obremenjujem, da sem ji pripravila slabši izhodiščni položaj kot bi ji ga lahko. Sicer pa bomo vidli, v kratkem se itak pričakujejo večje spremembe.

[Antoninus]

Sem se malo nerodno izrazila. Je bilo mišljeno samo kot tisto kar je najnujnejše za golo preživetje. Sem res malo preveč navdušena nad obdobjem pred 13.000 leti. Razmišljam malo kako jim je šlo včasih. Drugače se pa jaz pri mali v grobem ravnam po teoriji o razvojnih stopnjah otrok, odnosu staršev do otrok etc., ki sem jih lani zvedla na astroloških predavanjih od Berna. Pa prej sem bila varuška nečaku, in v 40 letih se človek tudi že kej nauči, tako da ne bi smelo bit problemov. Saj mogoče se glih zaradi teorije ki pravi, da je vloga očeta zelo pomembna predvsem v obdobju od 3,5 do 7 let malo obremenjujem, da sem ji pripravila slabši izhodiščni položaj kot bi ji ga lahko. Sicer pa bomo vidli, v kratkem se itak pričakujejo večje spremembe.

se bom kar strinjal z Aliano. Do 5 leta se otrokovo učenje bistveno razlikuje od kasnejšega v tem, da se mu s tem oblikuje nevrofiziološki sistem. V tem obdobju se ustvari tisto, kar bo izvajal celo življenje avtomatično. Zato sploh ni nikoli prezgodaj za učenje.

[Cookie]

Če pogledamo novorojenčka - bi ga lahko prepustili naravi? Kaj bi bilo, če ne bi bil negovan? In, še bolj pomembno vprašanje, ali ta nega lahko poteka brez produktov človeške kulture?

Ne, ne more. Ker tut dojenčkovo kožo je treba mazat z nečim (pa čeprav živalskim lojem) in treba ga je zaščitit pred mratom (pa čeprav z neustrojeno živalsko kožo)...

[Tonks]

http://www.awareparenting.com/articles.htm

 

En link do člankov o vzgoji otrok. Glih najdla. In lepe praznike vsem skupaj.

 

LP

[kapica]

Kasneje sta prvi in drugi primer izzvenela, pomojem zarad ponavljanja, skoz kterga je otrok dobil občutek varnosti /mamica sicer gre, brez nje bom, ampak se bo vrnila, ker se zmerej vrne/, tretji pa ne, otrok je še naprej deloval tko, kt da mu je vseen, a mami pride al ne.

prvi in drugi primer kasneje izvenita... torej postaneta podobna tretjemu primeru

 

Zgleda, da se na en način slika močnega roditelja, ki pomeni varnost, ugodje, sestav v otroka že v času nosečnosti. Tega seveda ne morem dokazat in je to samo moja domneva, ampak kr verjamem, da glas, utrip srca, mamino toplino, njeno kemijo rajtam, otrok zazna že v maternici in jo izenač z varnostjo. Jasn, k tega ni, nastop stiska, strah.

po moje se tud... ena "oblikam vzgoje" zacne ze takoj pri spojenju celic...

 

 

Aja, kva se dogaja, če se ta strah uresnič? U, tle je pa paleta kr široka...

tnx...

 

Ja, ponavljam se, ampak, se bom še ponavljal, tud če sem kermu dolgocajten.

ti kr... ceprav, ce se neki kr naprej ponavlja, zato to neki, ne dobi nc vecjega pomena...

 

 

saj načeloma, če se z otrokom ukvarjaš, maš precej dober občutek, kdaj je čas za kaj... če ga pa sam futraš in greješ.. pol pa ne vem, no...

a ni futranje in grejanje tud ukvarjanje?

 

Drugače se pa jaz pri mali v grobem ravnam po teoriji o razvojnih stopnjah otrok, odnosu staršev do otrok etc., ki sem jih lani zvedla na astroloških predavanjih od Berna.

sama si prov lepo napisiala... po teoriji... torej... tist je teorija... velik uzitkov, nasmehov, zadovoljstva... tud v praksi...

[Antoninus]

Najbrž je na svetu samo še ena težja naloge od vzgoj otroka - vzgoja dveh otrok.

[Aliana]

pa to jaz že skoz pravim.. da bi mogla bit plačana tko kot politiki, ne pa 150 lestvic nižje

pa itak se vsakič znova čudim folku, ki prav - aja.. vzgojiteljica... v stilu, kaj pa je to en brezvezen poklic.

[Antoninus]

ergo, najtežji poklic na svetu je vzgojitelj

Ja, najbolj odgovorno je biti mama oziroma negovalka/negovalec, ker strukturiraš otrokovo nezavedno....ga določiš for life.

[nimbus]

Najprej bom rekel NI tvoji konstataciji. Potem bom pa ta NI objasnil.

Če hiša gori, notri so žena otrok ki spita, iz bajte se gre lahka ven skoz ozko okno.

Moški uleti reši najprej ženo nato otroka. V obratnem primeru, moški in otrok spita v goreči bajt. babnca reši otroka in šele nato gre po moža, pa naj ga ljubi še tako zelo neskončno.

 

Tukaj je tvoja teorija ne samo postavljena na glavo, temveč gre v danem trenutku skoraj za herezijo, kateri se ne more reči drugega kot NI NI.

 

 

 

Glede te izjave, pa tkole. Načeloma jaz kot Porny nimam nič proti, da lahko tudi dva moška posvojita otroke. tudi zakonsko.

In se zavedam, da je reakcija okolja ta glaven in naglaven problem v celi zgodbi. Vendar, če otroka ljubimo in mu želimo samo najboljše, potem se ob zavedanju da okolica še ni sposobna sprejemati kaj takega, odgovorna dva moška kljub želji, že zaradi otroka ne sprejemala tovrstne odločitve se ti ne zdi?

 

 

 

 

 

čuj ob domnevi da je Senica gej in da se slučajn poroči z Mariom Galuničem, bi s kešem in vplivom ki ga imata kaj hitro zaobšla te birokratske ovire in ovirice...

Kdor ima vse statusne ikone že doma si naposled želi tudi to.

 

Nenavsezadnje, je otrok krona nekega človekovega tuzemeljskega poslanstva, jagoda kariere za marsikoga.

 

 

NI NI NI NI NI NI NI NI

 

znanstveno dokazano, preverjeno.

 

Moški ne mara potomstva ki ni njegovo, genetsko. V živalskem sveti tudi ubijajo potomce drugih samcev.

pri nas je to kaznivo.

 

Lahko da se sprijazni s tem ljubiti pa ne more.

 

pa tudi če ljubi dokler je malo pa cortkano, neha ljubit ko tole malo rata veliko.

 

In tu ne more ničesar nadomestiti materine - ženske ljubezni..

 

tole sm zdele prebrau... NI, NI, NI

 

ma, si ne predstavljam, da bi šou najprej ženo (odraslega človeka) rešvat iz goreče bajte. tut če bi biu kr en otrok, bi šou najprej njega rešvat. in to po vzgibu refleksa ne razmišljanja. si sploh ne predstavljam drugače. res ne.

 

kar se pa posvojenih otrok tiče je pa bolj tko, da tip težje sprejema njene otroke, ki niso njegovi. če pa oba posvojita pa ni blema. v prvem primeru tip vedno nekaj namišlja in bluzi, da jo ta otrok spominja na ne vem kaj in potem je ljubosumen. to je pač zakon lastninske pravice... kaj boš ti hodil po moji zemlji.

 

u glavnem, če nimate forcov pa če bi jih rad mel, lahka posvjite kakšnega. tisto, da bo prou vaš je iluzija. meso vedno propade, duh pa ostane. je pa fora, da čeprav je iluzija razkrita in razkrinkana, dejstva sveta ostanejo prav takšna kot so (že miljone let).