Vzgoja otrok

[Cookie]

Sej ne bo zastopu

Zato, k vsak(a) ne zastop čist dobr, če (se) gre zanj(o)

[butl]

Sej ne bo zastopu

Zato, k vsak(a) ne zastop čist dobr, če (se) gre zanj(o)

[free]

Aja. No, razdalja med zeleti in tudi narediti je ponavadi precej velika. To je ocitno.

Torej v tem ne bi sebe ali kogarkoli dregega izpostavljal kot nekoga ki bolj zeli ali manj, ker vedno ima vsak svoje izzive.

Mislim pa, da naj te ne skrbi prevec ali sem jaz naredil dovolj, saj ima vsak (tudi ti) od nas dovolj dela pri sebi.

A se ti ne zdi tko?

Jst grem tako hitro naprej kot mislim da je dobro in kot si dopustim v okviru vsega. Ti pa ves zase kako in kaj ane.

Samo sorry, ampak mam bolj obcutek, da si zelis tudi ti na nekoga (recimo mene) s prstom kazat kot pa se obrnt k tvojim lastnim demonom ki jih omenjas!? Kar je zadnje case precej moderno tudi tule na forumu Ce pa se v tem motim pa se opravicujem vnaprej.

 

In ce ti na vprasanje odgovorim da ali ne, se pravzaprav se vedno ne bo nic spremenilo

Samoprepricevanje je se vedno bilo bi in je del celotnega procesa, ki se lahko ali pa ne pojavi pred neko odlocitvijo ali vprasanjem.

V tem ne vidim nic slabega recimo. Tudi izgovarjanje ni slabo, ker je lahko del procesa do trdne odlocitve. Ima razloge, neglede na to kaksni so, so del tega procesa.

 

 

Moj odgovor je blo samo strinjanje s tvojo ugotovitvijo, da mrbit pa res še nisi naredu na seb dost, če tko čutiš.

 

In seveda, če je tko, se kuj pojav vprašanje, a pa si ti res želiš na seb nardit dost, da bi se tud res rešu svojih "demonov" in spremenu odnos in pogled nase? Ker enim čist paše, da se skoz samoprepričevanje, da še niso pripravljeni, skoz sprejemanje "jebiga, nisem /še/ dost dober", izogibajo odgovornosti in posledicam to presežt in spremenit.

 

Ne ne, ne pomen to, da je treba kr met otroka in da dvom ni ok in tud ne pomen, da ti nisi ok, ker ti si uredu čist.

 

 

Itaq da ne. Kaj si sploh umisljam

Bom drugic tebe vprasal.

Sej ne bo zastopu

Zato, k vsak(a) ne zastop čist dobr, če (se) gre zanj(o)

 

matr se vam enim da tkole prcat skos enga neki... kr buta pa buta pa buta iz vas.... ja no, nekje se clovecek mora zdravit ane piskotek

[free]

Podajam 1 vidik med vecinimi:

Življenje v družini: Vzgoja ulice - pogovor z Alenko Zelenc in Polono Dominik iz organizacije Skala

(25:00) Ljudje si že od nekdaj organiziramo svoje domove v zaključen sistem, ki prinaša varnost in zaščito. Ulica pa je ožilje socialnosti, kjer navezujemo stike, se družimo med seboj in smo vpeti v širše življensko okolje.

Znotraj perspektive vzgojnih procesov v postmodernem času predstavlja vpliv ulice na odraščanje pomemben, po drugi strani pa pereč pojav. Določen del mladostnikov se namreč v letih odraščanja ob osebnih stiskah zateka na ulico. Pogosto doma niso deležni varnosti in topline, zato jo poiščejo med klapami, kjer pa občasno prihaja tudi do napetosti in nasilja. Nemalokrat se srečujejo tudi s kriminalom in drogami. O problemu preživljanja prostega časa smo se pogovarjali z Alenko Zelenc in Polono Dominik iz organizacije Skala, ki deluje preventivno kot alternativa za kvalitetno preživljanje prostega časa, učenje in druženje.

 

[Alan_New]

Vse te pravice, ki jih imajo starši in otroci, so presegle meje. Mešajo se vloge in odgovornosti, s pravicami izsiljujejo in manipulirajo.

 

http://www.rtvslo.si/izjava-dneva/monika-kosec/232955

[FixMinze]

Vloga staršev naj bi bila, da svoje otroke pravilno socializirajo ne pa tudi, da jih pripravijo na preživetje. Če bi v socializacijo vključili tudi širše okolje; druge države, kontinente, naš planet. Potem verjetno tudi pravice in odgovornosti nebi bile problem.

[free]

Kaj pomeni pravilna socializacija?

 

Vloga staršev naj bi bila, da svoje otroke pravilno socializirajo ne pa tudi, da jih pripravijo na preživetje. Če bi v socializacijo vključili tudi širše okolje; druge države, kontinente, naš planet. Potem verjetno tudi pravice in odgovornosti nebi bile problem.

[Indy]

Sicer nimam otrok, tko da ne mislim baš puno pametvat ,sam k gledam dons te "moderne" starše mam tak filing k da misljo da so otroc iz porcelana Moje generacije ni noben tolk vahtov kot se to dons dogaja poleg tega pa ni blo tisoč in ena prepoved za to te ono, pa ravno tko ni blo nobenmu nič.Kaj hočem povedat...to da preveč zaščite dela otroke boge na stara leta.....mene je mat porinla v situacijo ....pa znajd se sine-dons mi nič ne manka, sploh pa pri samozavesti, ker sem bil v mladosti dostkrat postavljen pred dejstvo pritiska okolice,strahu,manipulacij....pa uči sine.Kva pa vem, al je to zarad kakterja.

 

Tle pa gledam okol same neke "porcelanaste" modele....ja loh se motm ne

[FixMinze]

Kaj pomeni pravilna socializacija?

 

Stvar družbenega okolja, kulture itd. Socializacija v principu doprinese dejstvu, da človek lahko prispeva družbi in da potlači nekatere lastne želje na račun zahtev družbe. Pravilna socializacija bi bilo zdravo razmerje med smernicami družbe in lastnimi hotenji.

[free]

Fajn

 

Se strinjam s teboj.

 

A imam se nekaj vprasanj:

Zakaj ocitno menis, da prezivetje v to ni vkljuceno? A ni stvar prezivetja tudi stvar primerne socializacije? v tem casu pravzraprav veckrat celo kljucno in precej pogojeno.

 

Ali smo lahko primerno socializirani v prostoru kjer je ekonomska neenakost ze med otroci tako velika in v prostoru kjer se nekatere vrednote izgubljajo prav zaradi neenakosti ali celo pomanjkanja?

Ali smo primerno socializirani, ce druzba preko medijev/reklam ipd, navzven ne daje ravno primernega vzgleda?

 

Koliko ljudi dandanes po tvoje zivi to razmerje ki ga omenjas zadovoljivo in so primerno druzbeno socializirani?

 

Zanimivo je, da sem ravno o tem danes razmisljal in me veseli, da sem nasel sogovornika. razmisljal, kako premalo in preslabo smo socializirani in kako internet veckrat prej skoduje kot pomaga, ker smo kot posamezniki preveckrat presli mejo uporabe. Tako se ustvarja ogromno masovnih internet skupnosti, ki sicer nekaj te druzbene socializacije prinasajo in so lahko koristne, a zgolj takrat kadar je njihov namen uporabljen primerno. Torej tudi v tem, a pomagajo praski in ne zgolj krepitvi virtualne socializacije, kar je dandanes zal vedno bolj pogosto.

 

Stvar družbenega okolja, kulture itd. Socializacija v principu doprinese dejstvu, da človek lahko prispeva družbi in da potlači nekatere lastne želje na račun zahtev družbe. Pravilna socializacija bi bilo zdravo razmerje med smernicami družbe in lastnimi hotenji.

[FixMinze]

Fajn

 

Se strinjam s teboj.

 

A imam se nekaj vprasanj:

Zakaj ocitno menis, da prezivetje v to ni vkljuceno? A ni stvar prezivetja tudi stvar primerne socializacije? v tem casu pravzraprav veckrat celo kljucno in precej pogojeno.

 

Pravim, da je naloga staršev, da otroka socializirajo. Socializacija je pravilno razumevanje družbenega okolja v katerem se nahaja. Otrok od staršev prejme mapo okolja ( socializacija ), kako in na kakšen način bo preživel z mapo, ki jo je prejel od staršev pa je njegova odgovornost in ne odgovornost staršev. To seveda ne izključuje pomoči staršev v kolikor bi otrok to potreboval.

 

Če v socializacijo vključimo še razumevanje družbe kot človeške rase je to toliko bolje za otroka kot tudi za človeštvo. Menim, da je za družbo škodljivo, ko se starši brigajo za preživetje otrok saj posredno nanj prenašajo svoje vzorce strahov in izničujejo pomen in vpliv vrednot, ki jih otrok prejme skozi socializacijo.

 

Ali smo lahko primerno socializirani v prostoru kjer je ekonomska neenakost ze med otroci tako velika in v prostoru kjer se nekatere vrednote izgubljajo prav zaradi neenakosti ali celo pomanjkanja?

Ali smo primerno socializirani, ce druzba preko medijev/reklam ipd, navzven ne daje ravno primernega vzgleda?

Koliko ljudi dandanes po tvoje zivi to razmerje ki ga omenjas zadovoljivo in so primerno druzbeno socializirani?

1. Mislim, da ja. Če otrok razume, da je ljubljen kot bitje (karakter) in se zaveda posledic svojih dejanj in odgovornosti potem lahko razvije primerno razumevanje o svetu, ki je potrebno za njegovo in skupno prihodnost

2. Kot pravim. To je dolžnost staršev, da se z otrokom pogovarja, ga usmerja itd.

3. Menim, da je večina ljudi dovolj dobro socializirana saj opažam, da mi ljudje še ustavijo pred prehodom, mi naredijo prostor v koloni, se še spomnijo odstopiti mesto starejši osebi itd. Je pa poleg tega prisoten tudi močan in izražen boj za družbeni položaj, kjer se ljudje radi spozabijo. Svet še podpira in govori o vrednotah človeka zatorej menim, da še vedno imamo možnosti za svetlejšo prihodnost.

 

 

Zanimivo je, da sem ravno o tem danes razmisljal in me veseli, da sem nasel sogovornika. razmisljal, kako premalo in preslabo smo socializirani in kako internet veckrat prej skoduje kot pomaga, ker smo kot posamezniki preveckrat presli mejo uporabe. Tako se ustvarja ogromno masovnih internet skupnosti, ki sicer nekaj te druzbene socializacije prinasajo in so lahko koristne, a zgolj takrat kadar je njihov namen uporabljen primerno. Torej tudi v tem, a pomagajo praski in ne zgolj krepitvi virtualne socializacije, kar je dandanes zal vedno bolj pogosto.

 

Yes we have ups and downs. Še vedno verjamem, da notranja preobrazba najbolj vpliva na družbeni potek na subtilnem nivoju, zatorej je potrebno drugim pustiti, da so takšni kot želijo biti, kar ni vedno najlažja stvar.

[FixMinze]

Iz ovoga mi baš i nije jasna kakva bi to prava socijalizacija trebala biti. S jedne strane, čovjek bi se svakako trebao uklopiti u društvo, usvojiti nekakve općeprihvaćene norme kakoo se ponašati u društvu da bi u istome mogao funkcioniratii i tako to. S druge strane, sliku društva kakvu nam mediji nude nije baš obećavajuća. Čini mi se da se neke vrednote gube, a na njihovo mjesto sve više dolaze materijalizam i hedonizam. :inocent:

 

Na vse skupaj gledam kot normalen korak k spremembi. Navadno, ko oseba doživlja spremembo doživlja izgubo starih vrednot in sprejemanje novih, kar lahko v življenju večkrat ponovi dokler ne čuti želenega zadovoljstva. V šestdesetih letih se je zgodila seksualna revolucija in verjamem, da je takrat mnogo ljudi ponavljalo točno tvoje besede. Sploh pa vsaka starejša generacija zmajuje z glavo nad mlajšo.

 

Kdo ve kaj se v resnici izgublja in kaj pridobiva. Družba niso zgolj mediji, četudi imajo precejšno vlogo.

[Minnie]

Na vse skupaj gledam kot normalen korak k spremembi. Navadno, ko oseba doživlja spremembo doživlja izgubo starih vrednot in sprejemanje novih, kar lahko v življenju večkrat ponovi dokler ne čuti želenega zadovoljstva. V šestdesetih letih se je zgodila seksualna revolucija in verjamem, da je takrat mnogo ljudi ponavljalo točno tvoje besede. Sploh pa vsaka starejša generacija zmajuje z glavo nad mlajšo.

 

Kdo ve kaj se v resnici izgublja in kaj pridobiva. Družba niso zgolj mediji, četudi imajo precejšno vlogo.

 

 

Meni se samo čini da zadovoljstvo traže na krivim mjestima. Trči se za nekim izvanjskim dobrima, a duhovno izgledaju sve ispraznije. Što korisno mladi naraštaji od toga mogu prisvojiti? Što više imaš više vrijediš?

[free]

Fajn. Zanimivo pises.

 

Mislim da mnogi starsi neprimerno socializirajo otroke. Posledice pa so ocitne. Menim tudi, da mnogi ali celo vecina starsev ni primerno socializirana.

 

Ja, stvar sirse debate.

- Ali je primerno vmesavanje starsev ali ne, skoraj ne bi upal posplosevat, ker je to odvisno od mnogih okoliscin. Vzorci se prenasajo neizbezno zavedno in nezavedno, mnogi pa tudi preko druzbe. So neizbezni.

 

Odvisno pa je, kaksen odnos bo imela oseba do vzorca obnasanja oz. sebe. To je nekaj kar mislim da je ena d pomembnih okoliscin ki nam jo morda strasi lahko dajo. In to se dejansko vedno dogaja. Torej da se od starsev zavedno ali nezavedno ucimo kako se spoprijemati s tezavami v zivljenju. In v kolikor imamo dober vzgled, pridobimo veliko. A vseeno nakljucij ni.

in ce nakljucij ni, pomeni da je nekje visje v nasem duhovnem etru zapisano podpobno,in s cim je morda primerno spoprijeti se.

 

Tako razmisljam in menim, da so okoliscine, ki so recimo temu nad tem ali je oseba primerno socializirana ali ne. To je odnos do samega sebe in lastnih potreb. (posledicno drugih)

Te neizbezno vodijo v doloceno mero socializacije, in ce je oseba primerno v stiku s seboj in svojimi potrebami, ter ima primeren odnos do teh svojih potreb, se bo znala tudi primerno prilagoditi oz. socializirati v okolje. Namrec to je vedno pogojeno z nasimi lastnimi potrebami in samo-zavedanjem. Teh pa nas starsi ne morejo vedno nauciti v zadovoljivi meri oz. zadovoljivo, temvec so nekaj kar gradimo skozi celotno zivljenje in je povezano z nasim lastnim razvojem, ki je do ene mere individualen. Vpliv nanje pa je seveda pogojen tudi z okolico.

 

1.

2. Da, a to je zelo teska naloga starsev, saj se nekateri druzbeno privzgojeni vzorci prevzamejo kljub se tako dobri vzgoji otrok. So neizbezni; zato je predvsem odvisno kaksen odnos bo oseba imela do teh vzorcev, oz., kot sem pisal zgoraj.

3. Ne strinjam. Torej menim, da vecina ljudi ni dovolj dobro socializirana; posledicno se zato odpira tako zelo veliko internet skupnosti in se povecuje raba tehnologije ki omogoca lazjo, hitrejso in boljso komunikacijo (mobitel internet, tv, mediji nasploh)).

- Mislim, da je to tudi zelo ocitno in da je to tudi posledica ne-pripravljenosti razvijati se celostno. In seveda pomanjkljive vzgoje tudi zaradi prenizkega zavedanja tistih ki vzgajajo.

Tako ima tudi to kot vecina tega kar je ustvaril clovek bolj dobre in manj dobre plati. Predvsem je odvisno kaj s cem storimo.

 

Da. Vsekakor a na notranjo preobrazbo ima socializacija in vzgoja zelo velik vpliv.

Ne morem pa trditi ali je kljucen. Verjetno odvisno od posameznika!?

Vsako nase dejanje, akcija, beseda in celo menda misel, ima svojo posledico. Tako zato tesko govorimo o tem, da karkoli dopuscamo, medtem ko se hkrati zavedamo, da smo zelo mocno vpeti v skupnost ljudi v kateri zavedno ali nezavedno dajemo vzgled. To se posebej velja za starse otrok in vzgojitelje.

 

Namrec kaj sploh pomeni "dopustiti", ce vemo da vedno dajemo tudi vzgled.?

Ali ima dopuscanje svoje meje? Kdaj lahko govorimo o tem da dopuscamo in kdaj ne? A ni to pravzaprav nekaj zelo individualnega, ki se tice odnosa osebe s zunanjim svetom.?

Dopustiti verjetno pomeni nedelovati ali si ne ustvarjati karme, a kljub temu biti aktiven. - Tesko to zivet, kaj sele razumet.

 

Zanimiv mi je tale video in ko pravi, da med tem ko vesolje odkrivamo, ga tudi ustvarjamo!

 

In ce to prenesemo na socializacijo in vzgojo, se mi zdi se bolj pomembno - torej da starsi naucijo otroka nekega primernega odnosa do nepoznanega, kar zajema tudi izzive oz. probleme s katerimi se clovek sooca. In skratka, bolj ko poznamo samega sebe in s tem svoje potrebe, bolj bo temu podrejena tudi nasa socializacija.

 

Ali je torej vzgoja otrok predvsem vzajemno dogovorjen dogovor med bitjem (stars) in bitjem (otrok), ki si zelita drug od drugega predvsem uciti?

 

Pravim, da je naloga staršev, da otroka socializirajo. Socializacija je pravilno razumevanje družbenega okolja v katerem se nahaja. Otrok od staršev prejme mapo okolja ( socializacija ), kako in na kakšen način bo preživel z mapo, ki jo je prejel od staršev pa je njegova odgovornost in ne odgovornost staršev. To seveda ne izključuje pomoči staršev v kolikor bi otrok to potreboval.

 

Če v socializacijo vključimo še razumevanje družbe kot človeške rase je to toliko bolje za otroka kot tudi za človeštvo. Menim, da je za družbo škodljivo, ko se starši brigajo za preživetje otrok saj posredno nanj prenašajo svoje vzorce strahov in izničujejo pomen in vpliv vrednot, ki jih otrok prejme skozi socializacijo.

 

1. Mislim, da ja. Če otrok razume, da je ljubljen kot bitje (karakter) in se zaveda posledic svojih dejanj in odgovornosti potem lahko razvije primerno razumevanje o svetu, ki je potrebno za njegovo in skupno prihodnost

2. Kot pravim. To je dolžnost staršev, da se z otrokom pogovarja, ga usmerja itd.

3. Menim, da je večina ljudi dovolj dobro socializirana saj opažam, da mi ljudje še ustavijo pred prehodom, mi naredijo prostor v koloni, se še spomnijo odstopiti mesto starejši osebi itd. Je pa poleg tega prisoten tudi močan in izražen boj za družbeni položaj, kjer se ljudje radi spozabijo. Svet še podpira in govori o vrednotah človeka zatorej menim, da še vedno imamo možnosti za svetlejšo prihodnost.

 

Yes we have ups and downs. Še vedno verjamem, da notranja preobrazba najbolj vpliva na družbeni potek na subtilnem nivoju, zatorej je potrebno drugim pustiti, da so takšni kot želijo biti, kar ni vedno najlažja stvar.

[free]

Morda vecina okoliscin ima svojo pot, ima svoj visek in svoj namen, ki ga morajo doziveti, izkusiti in s tem postanejo pripravljene za spremembo. Seveda pa, ob pomanjkanju zdrave pameti, postajajo posledice prevelike.

En tak solski primer so veckrat partnerski odnosi, ki ponavadi imajo faze razvoja; a od nas je odvisno kaj bomo z njimi storili.

 

Meni se samo čini da zadovoljstvo traže na krivim mjestima. Trči se za nekim izvanjskim dobrima, a duhovno izgledaju sve ispraznije. Što korisno mladi naraštaji od toga mogu prisvojiti? Što više imaš više vrijediš?

[FixMinze]

Meni se samo čini da zadovoljstvo traže na krivim mjestima. Trči se za nekim izvanjskim dobrima, a duhovno izgledaju sve ispraznije. Što korisno mladi naraštaji od toga mogu prisvojiti? Što više imaš više vrijediš?

 

Tako kaže. Kot si omenila v ospredje prehaja hedonizem in tudi narcizem. Zadovoljevanje lastnih hotenj, užitkov, želja. Vendar kaj pa, če gre samo za fazo družbene transformacije na račun krščanske preteklosti in tudi sedanjosti, ki takšne stvari obsoja. Kaj, če gre za transformacijo potlačenih psiholoških mehanizmov človeštva. Nujna in obvezna faza preden naredimo nov korak proti resnični duhovni naravi ?

 

Morda vecina okoliscin ima svojo pot, ima svoj visek in svoj namen, ki ga morajo doziveti, izkusiti in s tem postanejo pripravljene za spremembo. Seveda pa, ob pomanjkanju zdrave pameti, postajajo posledice prevelike.

En tak solski primer so veckrat partnerski odnosi, ki ponavadi imajo faze razvoja; a od nas je odvisno kaj bomo z njimi storili.

 

 

 

 

Fajn. Zanimivo pises.

 

Hvala

 

 

 

Mislim da mnogi starsi neprimerno socializirajo otroke. Posledice pa so ocitne. Menim tudi, da mnogi ali celo vecina starsev ni primerno socializirana.

 

 

Težko je vzgajati otroka. Ne vem, zakaj meniš, da je večina otrok slabo socializiranih ?

 

 

- Ali je primerno vmesavanje starsev ali ne, skoraj ne bi upal posplosevat, ker je to odvisno od mnogih okoliscin. Vzorci se prenasajo neizbezno zavedno in nezavedno, mnogi pa tudi preko druzbe. So neizbezni.

 

Odvisno pa je, kaksen odnos bo imela oseba do vzorca obnasanja oz. sebe. To je nekaj kar mislim da je ena d pomembnih okoliscin ki nam jo morda strasi lahko dajo. In to se dejansko vedno dogaja. Torej da se od starsev zavedno ali nezavedno ucimo kako se spoprijemati s tezavami v zivljenju. In v kolikor imamo dober vzgled, pridobimo veliko. A vseeno nakljucij ni.

in ce nakljucij ni, pomeni da je nekje visje v nasem duhovnem etru zapisano podpobno,in s cim je morda primerno spoprijeti se.

 

Tako razmisljam in menim, da so okoliscine, ki so recimo temu nad tem ali je oseba primerno socializirana ali ne. To je odnos do samega sebe in lastnih potreb. (posledicno drugih)

Te neizbezno vodijo v doloceno mero socializacije, in ce je oseba primerno v stiku s seboj in svojimi potrebami, ter ima primeren odnos do teh svojih potreb, se bo znala tudi primerno prilagoditi oz. socializirati v okolje. Namrec to je vedno pogojeno z nasimi lastnimi potrebami in samo-zavedanjem. Teh pa nas starsi ne morejo vedno nauciti v zadovoljivi meri oz. zadovoljivo, temvec so nekaj kar gradimo skozi celotno zivljenje in je povezano z nasim lastnim razvojem, ki je do ene mere individualen. Vpliv nanje pa je seveda pogojen tudi z okolico.

 

• Želel sem povedati, da starši nebi smeli usmerjat življenja otroka, ko ta doseže stopnjo v razvoju katera priča o sposobnosti sprejemanja in odgovornosti odločitev. Zakaj iz nebrušenega diamanta delati želetino ?

• Vzorci se seveda prenašajo, velikokrat pa so skriti v nezavednem in se izrazijo v posebnih situacijah, kjer potem samo začudeno gledaš izraz staršev skozi sebe

• Razumem, da nam starši dajo vzorec kako se spoprijemati s težavami. Naključij ni + zapis v duhovnem verjetno pomeni, da smo postavljeni v situacijo, ki nam pripada. Čemu zapis v etru ? Kaj je eter ?

• Strinjam se, da so okoliščine, ki so nad socializacijo. Povsem na vsakdanjem planu jih je polno, ker na večino stvari ne moremo vplivati. Vendar odnos do sebe se primarno definira skozi prvinske odnose z avtoritetami kar so navadno starši šele zatem se skozi primarno vzpostavljen odnos vzpostavlja gradnja odnosa, ki se dogaja vse življenje.

• Potrebe so vedno fizične. Želje so psihološki mehanizem. Da na razvoj želja vpliva tudi širša slika, ki presega začetek in konec življenja, to možnost dopuščam vendar bi iz vidika večnega in potencialnega razumevanja in vednosti večnega v odnosu do naše ujetosti predvideval, da nas ta v večji meri pogojuje s tem kar smo v tem življenju. Kaj smo bili prej sploh ni važno, živimo tukaj in sedaj.

 

3. Ne strinjam. Torej menim, da vecina ljudi ni dovolj dobro socializirana; posledicno se zato odpira tako zelo veliko internet skupnosti in se povecuje raba tehnologije ki omogoca lazjo, hitrejso in boljso komunikacijo (mobitel internet, tv, mediji nasploh)).

- Mislim, da je to tudi zelo ocitno in da je to tudi posledica ne-pripravljenosti razvijati se celostno. In seveda pomanjkljive vzgoje tudi zaradi prenizkega zavedanja tistih ki vzgajajo.

Tako ima tudi to kot vecina tega kar je ustvaril clovek bolj dobre in manj dobre plati. Predvsem je odvisno kaj s cem storimo.

 

• Internetne skupnosti so dobro orodje za osebni razvoj brez, da bi pri tem utrpeli realne rane. Prenos v realni plan je lažji.

• Ma ne, to je samo posledica tehnološkega razvoja. Če tega ne bi imeli v sebi to sploh nebi vplivalo na odnose. Iz drugačnega zornega kota bi lahko rekli, da nas je tehnologija povezala. Evropa, ZDA, Kitajska, Avstralija, Afrika, bližnji Vzhod itd. so kulturno mnogo bolj prepleteni kot kadar koli prej v zgodovini človeštva.

• Pomisli kako je bila bedna vzgoja včasih. Informacijsko gledano smo danes v veliki prednosti.

 

 

 

 

Da. Vsekakor a na notranjo preobrazbo ima socializacija in vzgoja zelo velik vpliv.

Ne morem pa trditi ali je kljucen. Verjetno odvisno od posameznika!?

Vsako nase dejanje, akcija, beseda in celo menda misel, ima svojo posledico. Tako zato tesko govorimo o tem, da karkoli dopuscamo, medtem ko se hkrati zavedamo, da smo zelo mocno vpeti v skupnost ljudi v kateri zavedno ali nezavedno dajemo vzgled. To se posebej velja za starse otrok in vzgojitelje.

 

Vsak posameznik skozi odraščanje razvije svoje razmišljanje, ker je to normalna faza odraščanja – adolescence. Otroci so lahko v obnašanju povsem drugačni od staršev pa vseeno v sebi nosijo skrite vzorce vzgoje, izražanja in obnašanja staršev.

 

Namrec kaj sploh pomeni "dopustiti", ce vemo da vedno dajemo tudi vzgled.?

Ali ima dopuscanje svoje meje? Kdaj lahko govorimo o tem da dopuscamo in kdaj ne? A ni to pravzaprav nekaj zelo individualnega, ki se tice odnosa osebe s zunanjim svetom.?

Dopustiti verjetno pomeni nedelovati ali si ne ustvarjati karme, a kljub temu biti aktiven. - Tesko to zivet, kaj sele razumet.

 

Starši so odgovorni za svoje otroke. Vsi ostali so odgovorni zase, pustimo jim, da se sami odločajo, kar seveda ne izključuje pogovora važno, da človeku pustiš odločitev pa, četudi se ti zdi popolnoma napačna. No tako menim jaz.

 

 

Zanimiv mi je tale video in ko pravi, da med tem ko vesolje odkrivamo, ga tudi ustvarjamo!

 

In ce to prenesemo na socializacijo in vzgojo, se mi zdi se bolj pomembno - torej da starsi naucijo otroka nekega primernega odnosa do nepoznanega, kar zajema tudi izzive oz. probleme s katerimi se clovek sooca. In skratka, bolj ko poznamo samega sebe in s tem svoje potrebe, bolj bo temu podrejena tudi nasa socializacija.

 

Ali je torej vzgoja otrok predvsem vzajemno dogovorjen dogovor med bitjem (stars) in bitjem (otrok), ki si zelita drug od drugega predvsem uciti?

 

• Zdi se mi, da v videu pretiravajo. Realnost se ne oblikuje na takšen način, četudi je zanimivo poslušati ideje v videu

• Odnos do neznanega je raziskovanje. Otroku pač pustiš, da se uči sam in mu pomagaš, svetuješ, ga usmerjaš, ko je to potrebno. Kaj drugega v smeri neznanega bi že bilo pretiravanje in siljenje otroka v nekaj kar je naša lastna želja.

[FixMinze]

V tistem linku so tudi komentarji od tu

 

klik

[Minnie]

Tako kaže. Kot si omenila v ospredje prehaja hedonizem in tudi narcizem. Zadovoljevanje lastnih hotenj, užitkov, želja. Vendar kaj pa, če gre samo za fazo družbene transformacije na račun krščanske preteklosti in tudi sedanjosti, ki takšne stvari obsoja.

Kaj, če gre za transformacijo potlačenih psiholoških mehanizmov človeštva. Nujna in obvezna faza preden naredimo nov korak proti resnični duhovni naravi?

 

Prkos prema nekome ili nečemu mi ne izgleda kao neka vrlina, polazište ili temelj koje bi moglo ljude gurnuti prema naprijed u duhovnom smislu. Potlačeni psihološki mehanizmi? U tom slučaju ovdje vidim samo čovjekove frustracije koje se naizvana manifestiraju na takav način. Je li to nužna faza prema istinskom duhovnom napretku? Možda. A možda se samo vrtimo u krug.

[FixMinze]

Ljudje se navadno nagibajo k izpolnitvi tistega, kar jim manjka. Lahko tudi k izpolnitvi tistega, kar manjka kolektivnemu duhu. V naši človeški preteklosti ni močnega vzorca, ki bi zapolnjeval ta del psihološkega mehanizma.

[Guest razlika]

Ljudje se navadno nagibajo k izpolnitvi tistega, kar jim manjka. Lahko tudi k izpolnitvi tistega, kar manjka kolektivnemu duhu. V naši človeški preteklosti ni močnega vzorca, ki bi zapolnjeval ta del psihološkega mehanizma.

 

Žebljico na glavico.

[free]

- Nikakor ne. Potrebe so tudi duhovne, custvene, mentalne...

- Odvisno. Kakor kdaj, kakor komu, kakor kje...

- Ne. Tehnologija se razvija zaradi nas, sele nato mi zaradi tehnologije. Torej sele kot posledica. Tehnoloski razvoj je pogojen tudi z ekonomijo; ta pa tudi s potrebami - umetno ustvarjenimi in neumetnimi. Ljudje bi kamot gledali predvsem televizijo in poslusali radio itn... ampak se zelijo pogovarjati, biti del, se povezovati, dobiti in dati energijo in ne zgolj pasivno spremljati. Lahko bi imeli zgolj eno skupnost (recimo google ali yahoo ipd), a jih je vsak dan vec.

Tehonoloski razvoj je ustvaril tudi atomsko bombo, pa se ne obmetavamo z bombami, niti nimamo skupinskih likalnic perila.

Sploh pa, tehnologije ne moremo lociti od cloveka, saj je le ta njegova kreacija, njegov izraz; izraz njegovih potreb in ne obratno.

- da, vsekakor; imamo pa zato druge izzive, ki jih nekoc niso imeli.

 

da.

 

da.

 

- na kaksen nacin se ne oblikuje?

da. predvidevam da nisi razumel o cem sem na koncu pisal.

 

 

• Potrebe so vedno fizične....

• Internetne skupnosti so dobro orodje za osebni razvoj brez, da bi pri tem utrpeli realne rane. Prenos v realni plan je lažji.

• Ma ne, to je samo posledica tehnološkega razvoja.....

• Pomisli kako je bila bedna vzgoja včasih. Informacijsko gledano smo danes v veliki prednosti.

 

Vsak posameznik skozi odraščanje razvije svoje razmišljanje, ker je to normalna faza odraščanja – adolescence. Otroci so lahko v obnašanju povsem drugačni od staršev pa vseeno v sebi nosijo skrite vzorce vzgoje, izražanja in obnašanja staršev.

 

Starši so odgovorni za svoje otroke. Vsi ostali so odgovorni zase, pustimo jim, da se sami odločajo, kar seveda ne izključuje pogovora važno, da človeku pustiš odločitev pa, četudi se ti zdi popolnoma napačna. No tako menim jaz.

 

• Zdi se mi, da v videu pretiravajo. Realnost se ne oblikuje na takšen način, četudi je zanimivo poslušati ideje v videu

• Odnos do neznanega je raziskovanje. Otroku pač pustiš, da se uči sam in mu pomagaš, svetuješ, ga usmerjaš, ko je to potrebno. Kaj drugega v smeri neznanega bi že bilo pretiravanje in siljenje otroka v nekaj kar je naša lastna želja.

[free]

Da. V tem primeru k socializaciji, ki lahko prinasa tudi vec zavesti, vec zadovoljstva, vec iluzij in predvsem vec moznosti. In kot vidimo, zavedanja ni ravno na pretek.

Ljudje se navadno nagibajo k izpolnitvi tistega, kar jim manjka. Lahko tudi k izpolnitvi tistega, kar manjka kolektivnemu duhu. V naši človeški preteklosti ni močnega vzorca, ki bi zapolnjeval ta del psihološkega mehanizma.

 

Da.

A da ga ni!? Kaj pa religija? In ce morda ni vzroca, je pa od vekomaj potreba. Namrec najprej je potreba, sele potem se ustvari vzorec.

Ljudje se navadno nagibajo k izpolnitvi tistega, kar jim manjka. Lahko tudi k izpolnitvi tistega, kar manjka kolektivnemu duhu. V naši človeški preteklosti ni močnega vzorca, ki bi zapolnjeval ta del psihološkega mehanizma.

[FixMinze]

- Nikakor ne. Potrebe so tudi duhovne, custvene, mentalne...

- Odvisno. Kakor kdaj, kakor komu, kakor kje...

- Ne. Tehnologija se razvija zaradi nas, sele nato mi zaradi tehnologije. Torej sele kot posledica. Tehnoloski razvoj je pogojen tudi z ekonomijo; ta pa tudi s potrebami - umetno ustvarjenimi in neumetnimi. Ljudje bi kamot gledali predvsem televizijo in poslusali radio itn... ampak se zelijo pogovarjati, biti del, se povezovati, dobiti in dati energijo in ne zgolj pasivno spremljati. Lahko bi imeli zgolj eno skupnost (recimo google ali yahoo ipd), a jih je vsak dan vec.

Tehonoloski razvoj je ustvaril tudi atomsko bombo, pa se ne obmetavamo z bombami, niti nimamo skupinskih likalnic perila.

Sploh pa, tehnologije ne moremo lociti od cloveka, saj je le ta njegova kreacija, njegov izraz; izraz njegovih potreb in ne obratno.

- da, vsekakor; imamo pa zato druge izzive, ki jih nekoc niso imeli.

 

da.

 

da.

 

- na kaksen nacin se ne oblikuje?

da. predvidevam da nisi razumel o cem sem na koncu pisal.

 

• Potrebe razumem kot opisovanje tistih zahtev našega telesa, ki niso pogojene z razvitimi psihološkimi mehanizmi, kar je najbolj očitno pri novorojenčkih katerih dobro počutje, zadovoljstvo, prijetnost je odvisno od zadovoljevanja potreb kot so; hrana, voda, spanje, stimulacija, higiena itd. Odvisno od pogleda na svet bi lahko vključil tudi duhovne potrebe v smislu nujne povezanosti z duhovnim planom. Nikakor pa nebi govoril o čustvenih potrebah. Kaj so mentalne potrebe ? Razvoj čustev je primarno psihološki mehanizem, ki je pri vsakem drugačen zatorej ne gre za potrebo, gre za nekaj kar je privzgojeno. Nihče nima potrebe po sladoledu vsak dan po kosilu ima pa željo, ki je priučena.

• Seveda se tehnologija razvija zaradi nas in šele nato mi zaradi tehnologije. Pravim le, da nas je ta tehnologija, ki nas je razčlovečila in oddaljila po drugi strani zbližala v kulturnem smislu. Prestavila nas je na nivo zavesti in povezala na način, kjer kulturne in nacionalne razlike ne predstavljajo več takšne ovire kot je ti bilo 70 let nazaj. Tako dobro in tako močno kot se Zemljani vidimo in slišimo med seboj danes, se nismo nikoli.

• Da, tehnologija je postala kolektivna življenjska potreba. Kakšen bi bil svet brez tehnologije, bi pri tej velikosti populacije sploh preživeli ?

• Pravila fizičnega sveta so že postavljena, s spremembo v načinu razmišljanja ne moremo spremeniti fizične narave in pojavnosti sveta. S spremembo v načinu razmišljanja lahko spremenimo tok kulturnih, socialnih, družbenih dogodkov. Lahko spremenimo strukturo družbe in temelje na katerih ta stoji.

• Ne vem, o čem pa si pisal ? Sej ni problema in težave v tem, da mi dodatno pojasniš kaj si želel povedati

 

Da. V tem primeru k socializaciji, ki lahko prinasa tudi vec zavesti, vec zadovoljstva, vec iluzij in predvsem vec moznosti. In kot vidimo, zavedanja ni ravno na pretek.

 

 

Da.

A da ga ni!? Kaj pa religija? In ce morda ni vzroca, je pa od vekomaj potreba. Namrec najprej je potreba, sele potem se ustvari vzorec.

 

• Končno spoznanje, da takšno obnašanje ne prinese tistega zadovoljstva, ki ga resnično želimo bo stanje zavesti, ki bo vodilo k spremembi. To lahko postane močan kolektivni vzorec, ki bo jasno prepoznan v družbi in s tem avtomatičen odmik od takšnega obnašanja

• V religiji imamo vzorec, ki vodi k obnašanju kot ga poznamo. Odrekanje sebe v imenu božje ljubezni, torej odmik od sebe k bogu. Pozabimo nase, pojdimo k bogu !! vse pod taktirko avtoritativne prisile. Danes pa se to izraža v obnašanju, ki nam je poznano v narcizmu in k doživljanju ter osredotočenosti nase.

[free]

- No, lahko razumes kot zelis. Imas vso pravico. Pravim pa, da ne drzi da imamo ljudje samo fizicne potrebe kot si napisal.

Zakaj ne, a mislis, da custvenih potreb ni? A potreba biti ljubljen ni tudi custvena potreba? A ne bati se, ni tudi custvena potreba? Mentalna potreba = razumeti. Zakaj ti morda kdaj pase resevat krizanko recimo? Zakaj se pase kdaj uciti? Se izobrazevati? Tukaj pisati in se pogovarjati ter razmisljati o nasih potrebah ter vzgoji otrok?

Nase potrebe se prepletajo med seboj, niso vedno izkljucno enega nivoja. Imajo pa veckrat isti izvor.

 

Zelja je se vedno pogojena s custvi; kar pomeni v tem primeru (sladoled) tudi custveno potrebo. Torej cetudi ima recimo izvor drugje, se ne pomeni da je logicno in primerno zanikati njen obstoj oz. custven obstoj.

 

Kaksen psiholoski mehanizem je razvoj custev? Kaj zate pomeni psiholoski mehanizem sploh?

 

Bi rekel, da je potreba pravzaprav pred psiholoskim mehanizmom. Psiho-mehanizem je zgolj reakcija na nase potrebe in ne obratno. - Tako je razvoj custven le rezultat nasih potreb; tako kot je nas obstoj rezultat nasih potreb, nase odlocitve na nekih drugih, visjih nivojih o katerih bi bilo morda tule nesmisleno govoriti.

In ce je nekaj priuceno, se kljub temu lahko odraza kot potreba; neglede na to, ali je umetno ustvarjena ali prihaja iz nase biti. To okvirno velja, dokler smo podlezni nivoju maje (nivo iluzij).

Ce verjamem v moznost reinkarnacije, ti je lahko logicno da obstaja potreba, sila, namen, smisel, ki ustvarja moznost az naso inkarnacijo. Torej je ta potreba pred vsemi mehanizmi, tudi custvenimi in ce ugibam, je tudi celoten smisel nasega bivanja podlezen tej potrebi, namenu ali sili.

 

A morda hodis na faks in studiras psihologijo ali sociologijo?

 

- Da, nihce tukaj ne trdi drugace.

- Preziveli vsekakor bi. Samo bi nas bilo znatno manj. Na svetu zivi recimo vsaj kaksne pol milijarde ljudi ali vec, ki se vedno zemljo obdeluje na roke, na plug ipd. poglej si cudovit film Home (brezplacno) ce zelis.

 

 

- da mi je fajn taksno razmisljanje

- Uf uf, kako si posplosil religijo.

Ta vzorec, ki ga opisujes je zgolj en od moznih vzorcev, ki pa niso nujno slabi oz. taki kot jih opisujes. Namrec nekdo ki razume, vE, da je dolocen del odrekanja nujen za rast. Tako vzorec sploh ni vec vzorec, temvec je pot sama.

In ce napisem bolj razumljivo in banalno: ce hoces bolje spat, ne bos zvecr pojedel cele torte, ampak samo en kos torte.

Odrekanje tako lahko postane strast, ki jo vodi zavedanje, duh, spirit, ljubezen, smisel in namen.

In o tem lahko govori zgolj nekdo, ki je to izkusil. Iz nivoja tistega, ki tega ni izkusil, je se vedno zgolj odrekanje, trpljenje, vzorec, nekaj negativnega ipd pac.

Tako ne govorimo vec o odrekanju, ker je iz nivoja tistega ki razume ravno obratno. Torej se pravaprav odreka tisti, ki misli da se ne odreka; dejansko pa zivi v svetu iluzij (maje).

Banalni primer tega je, ko na duhu ubogi prenazrt clovek sodobnega razvitega misli, da nek "revez" iz tretjega sveta zivi bedno zivljenje samo zato, ker ne zivi v taksnem udobju kot on sam.

 

• Potrebe razumem kot opisovanje tistih zahtev našega telesa, ki niso pogojene z razvitimi psihološkimi mehanizmi, kar je najbolj očitno pri novorojenčkih katerih dobro počutje, zadovoljstvo, prijetnost je odvisno od zadovoljevanja potreb kot so; hrana, voda, spanje, stimulacija, higiena itd. Odvisno od pogleda na svet bi lahko vključil tudi duhovne potrebe v smislu nujne povezanosti z duhovnim planom. Nikakor pa nebi govoril o čustvenih potrebah. Kaj so mentalne potrebe ? Razvoj čustev je primarno psihološki mehanizem, ki je pri vsakem drugačen zatorej ne gre za potrebo, gre za nekaj kar je privzgojeno. Nihče nima potrebe po sladoledu vsak dan po kosilu ima pa željo, ki je priučena.

• Seveda se tehnologija razvija zaradi nas in šele nato mi zaradi tehnologije. Pravim le, da nas je ta tehnologija, ki nas je razčlovečila in oddaljila po drugi strani zbližala v kulturnem smislu. Prestavila nas je na nivo zavesti in povezala na način, kjer kulturne in nacionalne razlike ne predstavljajo več takšne ovire kot je ti bilo 70 let nazaj. Tako dobro in tako močno kot se Zemljani vidimo in slišimo med seboj danes, se nismo nikoli.

• Da, tehnologija je postala kolektivna življenjska potreba. Kakšen bi bil svet brez tehnologije, bi pri tej velikosti populacije sploh preživeli ?

 

• Končno spoznanje, da takšno obnašanje ne prinese tistega zadovoljstva, ki ga resnično želimo bo stanje zavesti, ki bo vodilo k spremembi. To lahko postane močan kolektivni vzorec, ki bo jasno prepoznan v družbi in s tem avtomatičen odmik od takšnega obnašanja

• V religiji imamo vzorec, ki vodi k obnašanju kot ga poznamo. Odrekanje sebe v imenu božje ljubezni, torej odmik od sebe k bogu. Pozabimo nase, pojdimo k bogu !! vse pod taktirko avtoritativne prisile. Danes pa se to izraža v obnašanju, ki nam je poznano v narcizmu in k doživljanju ter osredotočenosti nase.

[free]

mnenje:

Življenje v družini: Nasilje otrok nad starši

 

(25:00) Kot v vsakem odnosu, se tudi v odnosu otrok do staršev lahko zgodi, da pride do nasilja, ne glede na to ali je v družini nasilno vedenje pred tem že bilo prisotno. Nemoč, jeza in frustracija, ki jo morda doživlja otrok, lahko že v zgodnjih letih pripelje do tega, da ta udari starša. Vloga staršev vsekakor je, da postavijo jasne meje, ki ne bodo preohlapne, a tudi ne pretirano stroge, saj tudi to lahko pripelje do nasilnega vedenja. Kako torej vzgojiti svojega otroka, da bo zrasel v samostojno, iskreno, kreativno in zrelo osebnost? Kako reagirati v situacijah, ko so otroci nasilni do svojih staršev? O tem smo se pogovarjali s predsednico društva za nenasilno komunikacijo, Katjo Zabukovec Kerin.