Vzgoja otrok

[FixMinze]

- No, lahko razumes kot zelis. Imas vso pravico. Pravim pa, da ne drzi da imamo ljudje samo fizicne potrebe kot si napisal.

Zakaj ne, a mislis, da custvenih potreb ni? A potreba biti ljubljen ni tudi custvena potreba? A ne bati se, ni tudi custvena potreba? Mentalna potreba = razumeti. Zakaj ti morda kdaj pase resevat krizanko recimo? Zakaj se pase kdaj uciti? Se izobrazevati? Tukaj pisati in se pogovarjati ter razmisljati o nasih potrebah ter vzgoji otrok?

Nase potrebe se prepletajo med seboj, niso vedno izkljucno enega nivoja. Imajo pa veckrat isti izvor.

 

No seveda, da razumem po svoje, zato se pa tipkamo . Po mojem razumevanju mešaš med seboj potrebo in željo. Nimam nobene od potreb, ki jih opisuješ imam pa takšne želje, razen strahu. Strah je čustvo, ki ga čutimo kadar ocenimo, da je ogrožena ena od naših vrednosti vendar ocenjujemo, da bi se lahko izognili ali zoperstavili ogrožajoči sili ali situaciji. Potem imamo še paniko kjer ne vemo ali se lahko zoperstavimo ogrožajoči sili ali situaciji. Največji strah, ki ga lahko doživimo pa je groza, ko ocenimo, da ni nikakršnega izhoda iz ogrožajoče situacije ali rešitve pred ogrožajočo silo. Skratka, ko menimo, da smo doomed for ever ! Letalska nesreča je polna strahu imenovanega groza. Strah v večini primerov ni ne želja ne potreba, je preprosto vzorčno – posledična zveza/čustvo glede na doživljanje situacije.

 

 

Zelja je se vedno pogojena s custvi; kar pomeni v tem primeru (sladoled) tudi custveno potrebo. Torej cetudi ima recimo izvor drugje, se ne pomeni da je logicno in primerno zanikati njen obstoj oz. custven obstoj.

 

Želja je čustvo. Željo čutimo in doživljamo kadar ocenimo poljuben cilj kot pomemben. Želja je zato eno od osnovnih čustev, ki nas povezuje s svetom objektov. Poglej ! Ti potrebuješ hrano, ker drugače umreš. Želiš pa si čudovit zelenjavni in sadni obrok v katerem ni trpljenja. Lahko bi pojedel tudi masten krvav zrezek, da bi zadovoljiv svojo potrebo vendar tega nočeš, ker si tega ne želiš

 

 

Kaksen psiholoski mehanizem je razvoj custev? Kaj zate pomeni psiholoski mehanizem sploh?

 

Bi rekel, da je potreba pravzaprav pred psiholoskim mehanizmom. Psiho-mehanizem je zgolj reakcija na nase potrebe in ne obratno. - Tako je razvoj custven le rezultat nasih potreb; tako kot je nas obstoj rezultat nasih potreb, nase odlocitve na nekih drugih, visjih nivojih o katerih bi bilo morda tule nesmisleno govoriti.

In ce je nekaj priuceno, se kljub temu lahko odraza kot potreba; neglede na to, ali je umetno ustvarjena ali prihaja iz nase biti. To okvirno velja, dokler smo podlezni nivoju maje (nivo iluzij).

 

Ja seveda. Potreba se vedno pojavlja pred željo. Izpolnjevanje potreb novorojenca je prva naloga staršev, ki jo imajo. Nato se pojavi vzgoja, ki pa je že psihološki proces v katerem se oblikujejo prve želje. Zatorej se popolnoma strinjam s teboj, da so potrebe prvinske in želje v tem smislu izhajajo iz potreb. Vseeno je potrebno potegniti jasno črto med željo in potrebo.

 

Psihološki mehanizem je sestavljen iz sledečih sklopov : stimulacijska situacija -> opažanja stimulacijske situacije ( percepcija + apercepcija ) -> pripisovanje pomena situaciji ( vrednotenje ) -> telesno obdelovanje pomembne informacije v situaciji ( emocionalna telesna reakcija) -> pripravljenost na akcijo ( akcijska tendenca, nagib ) -> mišljenje in izbira obnašanja ( mentalna operacija ) -> obnašanje oziroma akcija, ki je usmerjena k situaciji, ki je stimulirala ali pritegnila našo pozornost. To je kognitivno – fiziološki – vedenjski sklop.

 

Ta sklop zajema tudi že reagiranje na čustvo ( emocionalno telesno reakcijo ).

 

 

 

Ce verjamem v moznost reinkarnacije, ti je lahko logicno da obstaja potreba, sila, namen, smisel, ki ustvarja moznost az naso inkarnacijo. Torej je ta potreba pred vsemi mehanizmi, tudi custvenimi in ce ugibam, je tudi celoten smisel nasega bivanja podlezen tej potrebi, namenu ali sili.

 

A morda hodis na faks in studiras psihologijo ali sociologijo?

 

 

• Bi se strinjal ja.

• Ne, me pa to zelo zanima kot tudi duhovnost in znanost. Približno 45 min dnevno posvetim prebiranju izključno takšnih tem, brez forumske prisotnosti

 

 

 

- Da, nihce tukaj ne trdi drugace.

- Preziveli vsekakor bi. Samo bi nas bilo znatno manj. Na svetu zivi recimo vsaj kaksne pol milijarde ljudi ali vec, ki se vedno zemljo obdeluje na roke, na plug ipd. poglej si cudovit film Home (brezplacno) ce zelis.

 

 

- da mi je fajn taksno razmisljanje

- Uf uf, kako si posplosil religijo.

Ta vzorec, ki ga opisujes je zgolj en od moznih vzorcev, ki pa niso nujno slabi oz. taki kot jih opisujes. Namrec nekdo ki razume, vE, da je dolocen del odrekanja nujen za rast. Tako vzorec sploh ni vec vzorec, temvec je pot sama.

In ce napisem bolj razumljivo in banalno: ce hoces bolje spat, ne bos zvecr pojedel cele torte, ampak samo en kos torte.

Odrekanje tako lahko postane strast, ki jo vodi zavedanje, duh, spirit, ljubezen, smisel in namen.

In o tem lahko govori zgolj nekdo, ki je to izkusil. Iz nivoja tistega, ki tega ni izkusil, je se vedno zgolj odrekanje, trpljenje, vzorec, nekaj negativnega ipd pac.

Tako ne govorimo vec o odrekanju, ker je iz nivoja tistega ki razume ravno obratno. Torej se pravaprav odreka tisti, ki misli da se ne odreka; dejansko pa zivi v svetu iluzij (maje).

Banalni primer tega je, ko na duhu ubogi prenazrt clovek sodobnega razvitega misli, da nek "revez" iz tretjega sveta zivi bedno zivljenje samo zato, ker ne zivi v taksnem udobju kot on sam.

 

• Če se ne motim v tistem filmčku nekdo zelo zavzeto zagovarja idejo 'dobesedno tvorjenje realnosti na nivoju atomov'

• Vprašanje, če bi preživelo naše trenutno stanje. Preživeli bi vsekakor v popolnoma novem načinu življenja. Seveda se da živeti tudi brez tehnologije vendar ne na takšen način, kar bi bila smrt znane družbe.

• Nanašal sem se direktno na krščansko religijo. Za srednji vek je zelo značilen in močno izražen vzorec popolnega odmika od sočloveka in usmerjanje celotne ljubezni proti bogu in popolno podrejanje temu. Ne gre za pozitivno podobo odrekanja, gre za popolno odrekanje ljubezni do sebe, kar je kolektivnemu duhu sigurno pustilo opazno rano. V krščanstvu, ki je temeljna religija zahoda in zahodne družbe se je ob ustvarjenju krščanske doktrine zgodil kopernikanski obrat; ljubezen proti sebi, ki je bila temelj ljubezni proti drugemu, postane pregnana v imenu ljubezni proti drugemu. Gre za preobrat statusa ljubezni znotraj osnovnega aksioma o ljubezni v krščanstvu, ki se glasi ljubi bližnjega kot ljubiš sebe. Osnova za ljubezen do drugega je ljubezen do sebe. S kopernikanskim obratom v tem osnovnem krščanskem aksiomu se izgubi ljubezen do sebe. Zej, če je to neposredno povezano s pojavnostjo v sedanjosti ne morem trditi je pa vsekakor zanimivo kako danes opazujemo ravno obraten pojav – poveličevanje ljubezni do sebe ( narcizem ).

 

mnenje:

Življenje v družini: Nasilje otrok nad starši

 

(25:00) Kot v vsakem odnosu, se tudi v odnosu otrok do staršev lahko zgodi, da pride do nasilja, ne glede na to ali je v družini nasilno vedenje pred tem že bilo prisotno. Nemoč, jeza in frustracija, ki jo morda doživlja otrok, lahko že v zgodnjih letih pripelje do tega, da ta udari starša. Vloga staršev vsekakor je, da postavijo jasne meje, ki ne bodo preohlapne, a tudi ne pretirano stroge, saj tudi to lahko pripelje do nasilnega vedenja. Kako torej vzgojiti svojega otroka, da bo zrasel v samostojno, iskreno, kreativno in zrelo osebnost? Kako reagirati v situacijah, ko so otroci nasilni do svojih staršev? O tem smo se pogovarjali s predsednico društva za nenasilno komunikacijo, Katjo Zabukovec Kerin.

 

Če bom našel čas si bom pogledal. Bi pa samo dodal, da je pri takšnem obnašanju ključno fundamentalno razločevanje otroka med željo in seboj. Otrok mora obvezno dojeti in razumeti, da kadar starši frustrirajo in negirajo njegovo željo to ne pomeni, da ga nimajo radi. Z drugimi besedami mora otrok dojeti, da negiranje želje ni negiranje njega kot bitja in da ljubezen do njega še vedno obstaja in je

[free]

Aja, a zdej pa jst mesam

 

Aja

 

- vidim da. Pravijo, da gre teorija zelo dobro s prakso skupaj. Vso sreco

 

- Pisal in celo trdil, pa si vseeno splosno ane.

 

lp

 

Po mojem razumevanju mešaš med seboj potrebo in željo.

 

Psihološki mehanizem je sestavljen iz sledečih sklopov ...

 

• Približno 45 min dnevno posvetim prebiranju izključno takšnih tem, brez forumske prisotnosti

 

• Nanašal sem se direktno na krščansko religijo.

[FixMinze]

Aja, a zdej pa jst mesam

 

Aja

 

- vidim da. Pravijo, da gre teorija zelo dobro s prakso skupaj. Vso sreco

 

- Pisal in celo trdil, pa si vseeno splosno ane.

 

lp

 

• Ja po mojem mnenju mešaš. Sej imam lahko svoje mnenje ?

• Mnogo bolj zanimivo od smajlija bi bilo prebrati tvoje mnenje

• Hvala ! Čarovnija je odveč, ko spoznaš kompatibilnost povedanega

• Ne nisem. Živim v zahodni kulturi katere temelj je krščanstvo, čemu bi se nanašal na religijo na splošno, če pa samo približno razumem in poznam kulturne vzorce bližnjega in daljnega vzhoda.

[free]

Aja, a tko kot da ima clovek samo fizicne potrebe ane

seveda, saj sem napisal da imas lahko svoje mnenje. Pa tudi forum naj bi bil temu menda namenjen ane, namrec izmenjavi mnenj med drugim.

se mi ne da debatrat vec s tabo, na tak nacin, sorry.

Citiram se tvoje napisano. Torej si uporabil religijo kot tako in nisi definiral vejo religije. Ce pa si ti mislil na krscanstvo pa si pac mislil. Nekaj misliti ali nekaj napisati v virtualnem okolju, je v koncni fazi precej razlicno ane. Konec koncev pa itaq zadeve, pointa s tem ne spremeni. To pa je:

Napisal si: "V naši človeški preteklosti ni močnega vzorca, ki bi zapolnjeval ta del psihološkega mehanizma."

Jaz pa sem te "vprasal" po religiji, kot modelu ki bi ga po moje lahko izpostavil kot zapolnjevalca.

 

Po tvoje ima clovek zgolj fizicne potrebe, hkrati pa glede na moje argumente priznas, da je potreba pred zeljo. In za namecek potem meni pravis da ne locujem. ...Whatever.

 

lp in fajn bodi

 

• V religiji imamo vzorec, ki vodi k obnašanju kot ga poznamo. Odrekanje sebe v imenu božje ljubezni, torej odmik od sebe k bogu. Pozabimo nase, pojdimo k bogu !! vse pod taktirko avtoritativne prisile. Danes pa se to izraža v obnašanju, ki nam je poznano v narcizmu in k doživljanju ter osredotočenosti nase.

[FixMinze]

Ok

[free]

Zakaj spremeniti šolski sistem

[moytsa]

Tema je vzgoja otrok. Jaz imam dva otroka in živim sama z njima že kar nekaj časa. Želela vam bi opisati mojo vzgojo. Vzgoja je totalno demokratična in nekateri pravijo, da jim preveč dovolim. Vem, kaj je na stvari, zato se na to požvižgam. Otroci so moji prijatelji(kar zopet eni pravijo, da ne more biti tako-le zakaj?)Med seboj si pomagamo, vsak dela pa svoje delo in vsak ima svoje dolžnosti. Glede zaupanja moram povedati, da sem jima najboljši svetovalec. Sin dosti obiskuje očeta in ga ima zelo rad, jaz mu tega ne bom preprečevala, dokler gre stvar v mejah normale. Drugače pa rečem, kar pač imam. V družini si vse povemo, kar komu gre direktno. Skrivnosti in tabujev nimamo. Delujemo v bistvu na prijateljski bazi......

Sin je hiperaktiven, zato se moramo včasih potruditi, da stvar gre, kot smo si jo zastavili. Kreganje je, kot v vsaki družini, vendar se na koncu pogovorimo in vidimo, kaj je bilo narobe ter to uredimo. Pogovarjamo se ogromno, o vseh temah, tabu tem ni...Kazni so za neubogljive, mogoče kak teden brez stvari, ki ti je najbližja, če naredimo napako, se opravičimo....In če "ponorim" (niti ne morem več, načeloma sem jezna bolj navidezno, ker drugače gredo včasih predaleč), jim tudi povem ,kaj so naredili narobe v tistem trenutku. Največja kazen za te otroke pa je, če jim postanem "samo" mama, kar se je že nekajkrat zgodilo, ker vidijo, kako živi svet z omejitvami. Načeloma to ne traja dolgo, ker ne more noben od nas zdržati tega načina življenjax:px

Moji otroci so precej duhovno odprti, talentirani na področju glasbe in še česa drugega ,to pa zato, ker sem takoj, ko so se rodili, začela gledati na primarni talent in ga razvijati. Oba imata krasen posluh, tamali se sveta glasbe še uči, vidim pa ga kot uspešnega kitarista. Če je možno, jima vedno prisluhnem in po krajši debati ugotovimo, če je stvar, ki jo želita v tistem trenutku uresničljiva ali ne.

Mali je na začetku svoje pubertete in je začel pobirat vse, kar je mogoče, ampak nič hudega, sproti se pogovorimo, kako in kaj. Zavedam se, da imamo vsak svoje napake, ampak nič zato....Z ljubeznijo, razumevanjem, predvsem pa s poslušanjem eden drugega se da vse rešitix:)x

[Iknee]

Si kdaj pomislila, da bi "demokratičen", "prijateljski" model vzgoje, ki otrokom daje prevelike kompetence in jih prezgodaj postavlja ob bok staršem, lahko bil vzrok za sinovo hiperaktivnost? Nedavno sem brala knjigo, ki je (končno!) potrdila moje dileme in sume v zvezi z moderno demokratično vzgojo(imam 3 otroke in tudi v poklicu delam z mladino): avtor je nemški otroški psihiater Winterhof, naslov pa je (po spominu - lahko je tudi malo drugačen) "Zakaj naši otroci postajajo tirani?" Ne takoj zavrniti stvari zaradi naslova, saj ne opisuje samo skrajnih otrok, ki niso sposobni normalnih medčloveških odnosov in spoštovanja, ampak govori tudi o vzrokih za vedenjske motnje kot je hiperaktivnost.

[free]

Da. tema je vzgoja otrok.

Spovedat se je fajn vsake tolk

Tema je vzgoja otrok. Jaz imam dva otroka in živim sama z njima ...

[moytsa]

lol, free, men je lepo z njima, ne rabim se izpovedovati...Mogoče je to res, kot pravi Iknee, ampak jaz sem že v srednji šoli prebrala Pedagoško pesnitev od Makarenka in sem ugotovila, da je to še najboljši način in nekako po tistem kopitu jih vzgajam. Kje pa lahko dobim to knjigico? Ne zavračam, živim zato, da se kaj naučimin hvala za nasvet...

[Silvija]

Hiperaktivnost, hmm. Kot prvo, to ni živahen otrok kot nekateri mislijo, ampak otrok z motnjami koncentracije, nespečen itd. Moj starejši je že od prvega trenutka rojstva jokal, jokal, jokal...kar se je nadaljevalo dan in noč. Spal, raje dremal je, ko sem ga vozila v vozičku, ko sem se ustavila, je jokal. Ponoči sem ga tapkala po ritki in imel je še določene druge rituale. Najbolje pri takem otroku je biti miren, kar pa je po neprespanih nočeh orngi težko. Če se lahko vključi družina, ki mamici pomaga, da določene noči mirno prespi in se kdaj spočije, je krasno. Tak otrok potrebuje mir in gotovost. Po moje ne rabi preveč "ne-jev", ampak za določeno je treba bit dosleden. Doslednost je na sploh tista, ki najbolj pripomore k vzgoji (ljubezen in sprejemanje itak), ampak mirno vztrajat pri določenih zahtevah in biti dosleden je hkrati tudi najtežje. Pa včasih se ti tudi smilit ne sme, če za kazen ne sme ven, ali na računalnik, gledat tv... Ni lahko, ne, sploh ne. In sama vse to vem šele danes, takrat sem pa tudi iskala različne načine.

 

Po mojih izkušnjah, ni nujno, da velja za vsakega hiperaktivnega otroka - našega smo veliko veliko vodili ven. Ampak, ko sva prišla domov, sem bila utrujena, on je imel pa še več kondicije in energije. Danes bi takemu otroku dnevno nudila tudi ustvarjalnost pri mizi. En dan barvanje, drug dan lepljenje, tretji dan človek ne jezi se... Skratka, skozi igro bi ga privajala tudi sedenju pri mizi. Namreč, malo šolo in začetna leta osnovne šole smo domačo nalogo pisali ohoho dolgo. Ena črta, pa smo že tekali okrog.

 

Hiperaktivnim otrokom v šoli dajejo tudi ritalin. Ne vem sicer vsega o tem zdravilu, ampak še danes sem apriori odločena, da mu ga ne bi dajala. Če ne bi zmogel nekega mejnega delovanja obnašanja v osnovni šoli, bi ga magari prestavila v kakšno šolo z drugim programom. Vse bi storila, da v sistemu najdeva neke možnosti. Najdejo se poti za nadgradnjo izobrazbe kasneje, ko se zna že bolj obvladovat.

[lunca]

Hiperaktivnost, hmm. Kot prvo, to ni živahen otrok kot nekateri mislijo, ampak otrok z motnjami koncentracije, nespečen itd.

 

Zanimiv je vpogled v rojstne karte otrok, ki imajo precej napete aspekte med marsom in plutonom, kar jima daje neke vrste notranjo agresijo, kar se kaže tudi v obnašanju navzven. Če negativen planet tvori slabo aspekt s kakšnim napornim, se to odraža še bolj, če se tranziti dogajajo v dvanajsti hiši (podzavest) se to pri otroku močno občuti. Skratka včasih je potrebno samo nekaj časa, da aspekti minejo. Nekateri, ki tega ne poznajo, otroke vlačijo od psihiatra do zdravilca in podobno in otrok je nekako etiketiran, da z njim nekaj ni v redu. To je včasih zanj dodatno breme.

[moytsa]

Če ne bi zmogel nekega mejnega delovanja obnašanja v osnovni šoli, bi ga magari prestavila v kakšno šolo z drugim programom. Vse bi storila, da v sistemu najdeva neke možnosti. Najdejo se poti za nadgradnjo izobrazbe kasneje, ko se zna že bolj obvladovat.

 

Silvija, če imaš probleme s tamalim, ti svetujem center za korekcijo sluha in govora. Pozanimaj se tam o možnosti šolanja, s tem, da ti otroka ne rabi pustit med tednom v zavodu, ampak vsak dan hodi domov. Jaz sem presrečna s to šolo in moram ti povedat, da je tisto edina normalna šola daleč naokoli.

Program je enakovreden, kot v osnovnih šolah, s tem, da je manj otrok v razredu in stvar bolj individualna in poleg ostalega učijo komunikacijo in življenje, kar na navadnih šolah žal ne.

[Silvija]

Ne, ne Moytsa, najina sinova sta že odrasla, danes funkcionira starejši prav fino, smo se pa trudili s šolo in vsem. Samo želela sem povedat, kaj sem se iz tega naučila.

[moytsa]

Itak...Moj Luka ima zdaj 11 let, ampak sem zelo zadovoljna s to šolo....

[Guest Jeti]

v večini se strinjem z njegovim podajanjem http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif ... red mora biti ... tudi pri odraščajočih otrokih

 

http://www.siol.net/...azvajencih.aspx

[free]

Sej nihce ne pravi da je s izpovedovanjem kaj narobe. Brez zamere, ampak meni je bolj zvenelo, da ti nekaj lezi na dusi in da si negotova.

kaj pa je bil tvoj motiv pisanja torej?

 

[quote name=moytsa' date='26. oktober 2010, 23:36' timesta

mp='1288129007' post='1055563486]

lol, free, men je lepo z njima, ne rabim se izpovedovati...

[moytsa]

Preprosto, želela sem povedat, kako vzgajam svoja dva otroka.....nič drugega, free...ker je že pač taka tema. Mogoče bo komu kaj pomagalox:)x

[free]

Kul

[moytsa]

Itak...saj med seboj si je treba pomagatxDDx

[Iknee]

Vseeno je potrebno potegniti jasno črto med željo in potrebo. ... Z drugimi besedami mora otrok dojeti, da negiranje želje ni negiranje njega kot bitja in da ljubezen do njega še vedno obstaja

S tem se ful strinjam. Ljudje to tvoje pogosto mešamo, kar je najbrž tudi posledica vsakodnevnega pranja možganov s psihološko doteranimi reklamnimi prijemi, ki temeljijo ravno na predstavljanju želja kot potreb. Starši, ki otroku kar naprej odrekajo stvari, ki jih otrok v resnici čisto nič ne potrebuje, imajo zaradi tega lahko občutek krivde, otroci pa to dobro čutijo. Temeljna stvar pri vzgoji otrok je res zavedanje, kaj so želje in kaj so potrebe. Potrebe so tiste stvari (ne le materialne), ki otroku omogočajo optimalen razvoj na telesnem, čustvenem, mentalnem in duhovnem področju. V materialnem smislu smo hitro opravili: imeti mora varen, topel in primerno (ne preveč!) čist dom, pitno vodo, hrano, ki vsebuje vse hranljive snovi v primerni količini, obleko in čevlje za pozimi in za poleti(samo, da je oblečen - ne rabi deset parov čevljev, takih in drugačnih najkic,zraven pa še džome, teve pa krokse pa kaj vem kaj še...)in to je vse. Igrač ne rabi, če ima v bližini doma naravo, če je nima, pa nekaj osnovnih stvari, s katerimi bo lahko kaj zanimivega naredil. Potrebuje kolikor toliko uravnovešene, tople, čustveno odzivne starše (OBA - očeta in mamo!!!), ki so ga sposobni zrcaliti in mu postavljati meje. Potrebuje razširjeno družino - vezi s sorodniki (ja, to je potreba, ki pa v današnji zahodnjaški družbi na žalost velikokrat ni zadovoljena) in dovolj zdravo skupnost, v kateri se lahko socializira - ustvarja prijateljske vezi in se uči sobivanja in sodelovanja. vse ostalo so želje.

[moytsa]

S tem se ful strinjam. Ljudje to tvoje pogosto mešamo, kar je najbrž tudi posledica vsakodnevnega pranja možganov s psihološko doteranimi reklamnimi prijemi, ki temeljijo ravno na predstavljanju želja kot potreb. Starši, ki otroku kar naprej odrekajo stvari, ki jih otrok v resnici čisto nič ne potrebuje, imajo zaradi tega lahko občutek krivde, otroci pa to dobro čutijo. Temeljna stvar pri vzgoji otrok je res zavedanje, kaj so želje in kaj so potrebe. Potrebe so tiste stvari (ne le materialne), ki otroku omogočajo optimalen razvoj na telesnem, čustvenem, mentalnem in duhovnem področju. V materialnem smislu smo hitro opravili: imeti mora varen, topel in primerno (ne preveč!) čist dom, pitno vodo, hrano, ki vsebuje vse hranljive snovi v primerni količini, obleko in čevlje za pozimi in za poleti(samo, da je oblečen - ne rabi deset parov čevljev, takih in drugačnih najkic,zraven pa še džome, teve pa krokse pa kaj vem kaj še...)in to je vse. Igrač ne rabi, če ima v bližini doma naravo, če je nima, pa nekaj osnovnih stvari, s katerimi bo lahko kaj zanimivega naredil. Potrebuje kolikor toliko uravnovešene, tople, čustveno odzivne starše (OBA - očeta in mamo!!!), ki so ga sposobni zrcaliti in mu postavljati meje. Potrebuje razširjeno družino - vezi s sorodniki (ja, to je potreba, ki pa v današnji zahodnjaški družbi na žalost velikokrat ni zadovoljena) in dovolj zdravo skupnost, v kateri se lahko socializira - ustvarja prijateljske vezi in se uči sobivanja in sodelovanja. vse ostalo so želje.

 

[Veli]

Mogoče bo komu pomagalo pri vzgoji otrok Disciplina na nežen način

[butl]

Mogoče bo komu pomagalo pri vzgoji otrok Disciplina na nežen način

 

 

Hojla Veli

 

Dober članekhttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

 

Ampak pomanjkljiv. Osredotoča se na disciplino, ne izpostavlja pa tistga, kar je najpomembnejše.

 

Do otroka je treba bit spoštljiv, ljubeč in pozoren.http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/viola-sm.jpg

 

Kva to pomen?

 

Otroka je treba videt in obravnavat kt Človeka, kt enga, ki je enkraten, neprecenljiv in absolutno dober in vreden že samo zato ker je.

 

Kako se pa to nardi?

 

Otroka je treba poslušat in slišat in razumet in dojet kva sporoča. Treba ga je začutit. Kaj občuti, kaj se dogaja v njem...in sprejet, da so to njegovi občutki, da so resnični in da ima vso pravico, da tko čut. Ne glede na to, kva se nam zdi. Otroka je treba jemat skrajno resno.

 

Šele takrat so nasveti iz članka dobri za otroka. Sicer je to samo nasvet kako zdresirat otroka v nekej kar bo pasal nam, iz otroka pa naredil čustvenga invalida. Jap, če se pa z disciplino ne bomo ukvarjal, nam bo pa kasneje /če mamo res srečo/ sral po glavi, iz otroka pa bomo naredil čustvenega invalida.

 

Zakva je tolk preklet zajeban otroka videt in obravnavat kt Človeka, da se to spušča iz vsesorte "receptov" /tud iz tega v članku. Pa ajd, to je samo en od množice takih instant receptov, hujš je, ker to isto delajo tud raznorazni "eminentni znalci"/?

 

Ker mormo mi fotri in ve mame tega otroka najprej najt v sebi in ga pocajtat, kar pomen, da se slej kt prej soočmo z bogom v liku svojga očeta in svoje mame in bi ju moral spravt na mesto, ki jima gre. To je pa nekej tolk bolečega, da se temu rajš izognemo in masakriramo svoje otroke /tko kt so nas naši starši in bojo naši otroci svoje...pa tko/.

 

In pol je kt je.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon21.gif

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

[free]

Današnji svet je lačen vzgoje in etike. Lačen je čistih zgledov, požrtvovalnosti in plemenitosti. To ni stvar verstev, to je potreba srca. Srce ne potrebuje religije, marveč ljubečo in plemenito vzgojo. Tako bo vsakdo sam kultiviral nižjo dušo in nižje vzgibe, ter prišel do izvira etike v sebi. Potem bo že vedel, kako postaviti vse stvari v življenju na pravo mesto in bo našel v sebi moč, da bo to tudi storil.

iz:

Vzgoja srca