Vzgoja otrok

[Aliana]

Bom poskusla obnovit kaj sva se zadnjič s frendico, ki je tud vzgojiteljica pogovarjale ...

 

če daješ otroku ljubezen in nežnost in pozornost, to ne pomeni, da ga razvajaš.

če tebi in njej paše, da se crkljata, pol je to crkljanje in ne razvajanje.

sploh pri parih mesecih življenja, nimaš kej še razmišljat o postavljanju mej, crkljaj, lupčkaj, dajaj vso ljubezen, kar je premoreš, nosi po rokah, ..

 

veš kje je meja? tam, kjer je tvoja meja .. dokler oba uživata v tem, da se sprehajata po sobi in ujčkata, se dajta .. zanjo itak veš, kdaj ji ne paše (če sploh ) ko pa tebi ne paše več, se pa tud poslušaj in jo odloži v posteljico .. sam to pol ne pomen, da jo pustiš tam jokat, dokler si pljuč ne razširi .. tolk mali otroci načeloma jokajo zaradi potrebe. lačna, boli nekaj .. tud potreba po bližini je potreba .. se pravi, če joka, jo potolažiš. če je ne želiš več nosit, jo maš v posteljci ob sebi, pobožaš, držiš roko na njej, da ve, da si zraven.

 

a veš kaj hočem povedat ... za razvajene mamo tiste otroke, ki ne štekajo, da obstajajo tud drugi pa da obstajajo tud njihove potrebe. pri 6 tednih nimaš tle sploh kej bluzit .. sam trudiš se zadovoljevat njene potrebe, trenutno je pač to najbolj pomembno. kdaj je pa meja? jah ... če bi kdo to vedel, bi bla vzgoja pol lažja po filingu .. načeloma pa takrat, ko so tvoje potrebe daleč pod tem, da bi bile zadovoljene .. ko si zvečer crknjen, ker si se cel dan ukvarjal z otrokom in te je cel dan za rokav vlekel in si mu razložil, da oči rabi pol urce, da nekaj naredi, potem se bosta pa igrala .. in nisi uspel nardit tistga, ker je otrok začel se po tleh metat in si pustil vse in se šel zaradi ljubega miru rajši mal igrat ... pa ko maš filing, da bi rajši sam spal z ženo v postelji, da se mal spočiješ al pa kaj drugega .. takrat je čas, da daš otroka v lastno posteljico. pa če takrat joka, ga potolažiš z igračko, roko na hrbtu, dokler ne zaspi, odprtimi vrati, da te sliši govort in da ve, da si blizu .. kar pomaga ... sam ne, da ga 3 ure nosiš gor in dol po stanovanju, ker sem prepričana, da v tem ti ne boš več užival ..

pa tud ne, da ga pustiš jokat in jokat, ker bo 'itak obupal prej ali slej in nehal pa še fajn si pljuča prepucal zraven', ker .. no, ker pač ne ... ker bo obupal zato, ker te ne bo zraven in ko te tkole večkrat ne bo zraven in bo sam in bo jokal .. bo počas mal obupal nad tabo ... pol pa beri butla

[Matjaž Bogdan]

To je moj prvi otrok.

 

Seveda se kot novopečen starš, vsak durhmarš pogovarja večinoma o otrocih (bedno vem).

 

 

 

Ooooo Porny - velik objem tebi http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon180.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/flowers.gif , detetu http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/heartpump.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/love3.gif in mamici....http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_inlove.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/rose.gif

 

Lepo boditehttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/ROSE1.gif

 

Matjaž

[Kristina11]

hm, hočem otroke kaznovat za kaj? Vem za najhujšo kazen. Najhuje je, ko postanem samo mama....Samo tolko za razumevanje

 

Saj razumem, kaj hoces povedati, ne me narobe razumet. Nisem pristas stroge vzgoje, sploh mi nekateri ocitajo, da sem prevec popustljiva, kar sama tudi vem. Se pogovorimo, si zaupamo, v nobenem primeru nisi kot mati samo stars. Jih vodis, usmerjas, jim pomagas, predvsem pa mi je zelo pomembno to, da ko pridejo v tezave, da mi jih tudi zaupajo. . Zadnjic sva imeli s hcerko, hodi v osnovno solo, borbe. Na vsak nacin si je hotela dati uhan v ustnico. Ni odnehala, dokler ni prislo do kratkega stika na sobotno dopoldne. Sem ji odlocno povedala, da ne, da bo imela se dovolj priloznosti, naj pocaka, nastela vse razloge, zakaj sem proti temu, in od takrat ga niti ne spomni vec. No, potem pa vedi, kaj je prav in kaj ni...

[free]

... se moralo

[free]

ni kaj dodat sploh.

 

 

Bom poskusla obnovit

 

... pol pa beri butla

[Kristina11]

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

[butl]

Ker ste drage dame tako lepo napisale, da nimam kej dodat, in sem pravzaprav vesel, da članice LNFja delijo moje mnenje, prilagam samo slikco.

 

 

 

Ker angelček http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/srcoci.jpg

 

Porny, malčico kr crkljaj in ne boj se, da jo boš razvadu.

 

Blj k boš otročji, pootročen, cukrast z njo, blj k ji boš na voljo, bolš je zanjo in bolš je zate. Zdele kaka, lula, je, spi... in se uči. Če se joka, pomen, da ji ni dobr in nared, da ji bo. Ni še v fazi ločevanja, tko da na meje še mal pozab.

 

Največ, kar lahko nardiš za tamalo zdele je pa, da maš rad njeno mamico. Njena mamica ti bo še en cajt dajala velik velik manj, kt ti je prej, od tebe pa rab velik velik več kt prej in če zmoreš razumet to in če zmoreš in daješ več kt prej in se ne obnašaš kt dete, ker dobiš manj kt prej, pol si naredu za svoji princeski vse, kar je treba. Pol si dec z veliko začetnico.

 

Aja, Porny, ne posluš tistih, ki verjamejo, da jok krepi pljuča in da je dobr, če otrok velik joka in ne zbrcaj malčice preč od sebe v svojo postlco al pa clo v svojo sobo zdele. Še prekmal bo šla sama. Uživej v teh kratkih trenutkih in užij vsacga posebej z vsem srcem, ker to so biseri življenja.

 

Trud se, da jih bo čimveč, vsak dan.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Cookie]

Porny, kera lubica bubica

 

Bom poskusla obnovit kaj sva se zadnjič s frendico, ki je tud vzgojiteljica pogovarjale ...

 

če daješ otroku ljubezen in nežnost in pozornost, to ne pomeni, da ga razvajaš.

če tebi in njej paše, da se crkljata, pol je to crkljanje in ne razvajanje.

sploh pri parih mesecih življenja, nimaš kej še razmišljat o postavljanju mej, crkljaj, lupčkaj, dajaj vso ljubezen, kar je premoreš, nosi po rokah, ..

 

veš kje je meja? tam, kjer je tvoja meja .. dokler oba uživata v tem, da se sprehajata po sobi in ujčkata, se dajta .. zanjo itak veš, kdaj ji ne paše (če sploh ) ko pa tebi ne paše več, se pa tud poslušaj in jo odloži v posteljico .. sam to pol ne pomen, da jo pustiš tam jokat, dokler si pljuč ne razširi .. tolk mali otroci načeloma jokajo zaradi potrebe. lačna, boli nekaj .. tud potreba po bližini je potreba .. se pravi, če joka, jo potolažiš. če je ne želiš več nosit, jo maš v posteljci ob sebi, pobožaš, držiš roko na njej, da ve, da si zraven.

 

a veš kaj hočem povedat ... za razvajene mamo tiste otroke, ki ne štekajo, da obstajajo tud drugi pa da obstajajo tud njihove potrebe. pri 6 tednih nimaš tle sploh kej bluzit .. sam trudiš se zadovoljevat njene potrebe, trenutno je pač to najbolj pomembno. kdaj je pa meja? jah ... če bi kdo to vedel, bi bla vzgoja pol lažja po filingu .. načeloma pa takrat, ko so tvoje potrebe daleč pod tem, da bi bile zadovoljene .. ko si zvečer crknjen, ker si se cel dan ukvarjal z otrokom in te je cel dan za rokav vlekel in si mu razložil, da oči rabi pol urce, da nekaj naredi, potem se bosta pa igrala .. in nisi uspel nardit tistga, ker je otrok začel se po tleh metat in si pustil vse in se šel zaradi ljubega miru rajši mal igrat ... pa ko maš filing, da bi rajši sam spal z ženo v postelji, da se mal spočiješ al pa kaj drugega .. takrat je čas, da daš otroka v lastno posteljico. pa če takrat joka, ga potolažiš z igračko, roko na hrbtu, dokler ne zaspi, odprtimi vrati, da te sliši govort in da ve, da si blizu .. kar pomaga ... sam ne, da ga 3 ure nosiš gor in dol po stanovanju, ker sem prepričana, da v tem ti ne boš več užival ..

pa tud ne, da ga pustiš jokat in jokat, ker bo 'itak obupal prej ali slej in nehal pa še fajn si pljuča prepucal zraven', ker .. no, ker pač ne ... ker bo obupal zato, ker te ne bo zraven in ko te tkole večkrat ne bo zraven in bo sam in bo jokal .. bo počas mal obupal nad tabo ... pol pa beri butla

super post, Aliana

 

Ker angelček http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/srcoci.jpg

 

Porny, malčico kr crkljaj in ne boj se, da jo boš razvadu.

 

Blj k boš otročji, pootročen, cukrast z njo, blj k ji boš na voljo, bolš je zanjo in bolš je zate. Zdele kaka, lula, je, spi... in se uči. Če se joka, pomen, da ji ni dobr in nared, da ji bo. Ni še v fazi ločevanja, tko da na meje še mal pozab.

 

Največ, kar lahko nardiš za tamalo zdele je pa, da maš rad njeno mamico. Njena mamica ti bo še en cajt dajala velik velik manj, kt ti je prej, od tebe pa rab velik velik več kt prej in če zmoreš razumet to in če zmoreš in daješ več kt prej in se ne obnašaš kt dete, ker dobiš manj kt prej, pol si naredu za svoji princeski vse, kar je treba. Pol si dec z veliko začetnico.

 

Aja, Porny, ne posluš tistih, ki verjamejo, da jok krepi pljuča in da je dobr, če otrok velik joka in ne zbrcaj malčice preč od sebe v svojo postlco al pa clo v svojo sobo zdele. Še prekmal bo šla sama. Uživej v teh kratkih trenutkih in užij vsacga posebej z vsem srcem, ker to so biseri življenja.

 

Trud se, da jih bo čimveč, vsak dan.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

Super post butl, žal mi je pa zate zmanjkalo + za danes. Sem jih že tok potalala

 

Porny, posluš(ta) sebe in vajino lubico. Vidva najbolj vesta, KAJ in KDAJ je zanjo najbolj prav.

Teorij o vzgoji otrok je nebroj, malo morje je še v izdaji.Pa tut pediatri še niso usklajeni med sabo. Eni zagovrajajo to, drugi drugo, tretji tretje. Enkat se spi na boku, drugič na trebuhu...enkat se dviguje tko, drugič drgač...

Čist tko po reglcih ne more bit nikol, ker reglci so samo skupek STATISTIKE; zanjo pa vemo, kaj je

[Cookie]

x:Dx

ubrisanc

pol se morš pa ponižno opravičevat

[Iknee]

Enkrat sem se pogovarjala z enim (nemškim sicer, ampak to najbrž nima veze) pedagogom in je rekel, da je z otroki dobro začel delati takrat, ko je odložil šolsko znanje in navodila o vzgoji ob stran in se posvetil tistemu Hanziju, Gretchen... In sploh ne zastopim, zakaj naj bi majhen otrok spal v svoji postelji, čemu naj bi to služilo (mogoče prodaji otroških posteljic?). Normalno je, da se nebogljen mladič stisne k svoji mami in pri njej zaspi. Vsi moji otroci so spali v gnezdu in se je prav dobro obneslo. Sicer pa smo iz vzgoje naredili eno blazno komplicirano znanost, staršem pa nabili občutke krivde, če vsega tega ne obvladajo. V resnici je vzgoja v veliki meri stvar ene naravne logike in občutka. Je pa sodobna permisivna vzgoja naredila par kapitalnih kiksov, na katere je mogoče vredno opozoriti: - "starši naj bi bili otrokovi prijatelji" - to je ena velika oslarija, ki se ne obnese, lahko celo vodi v čustveno zasedanje in čustveno zlorabo otroka. Starši so starši, prijatelje pa si otrok izbira med svojimi vrstniki (bom mogoče malo kasneje kaj več o tem, zdajle nimam več časa) - "z otrokom se je treba pogajati" - kaj pa še, pogajaš se z nekom, ki ti je po kompetencah, izkušnjah in predvsem odgovornosti enak, ne pa z otrokom - " otroka v nič ne siliš, ampak mu skušaš razumsko dopovedati stvari" - deluje zelo redko, ni šans, da bi vzgoja lahko temeljila na tem, še slabše je pa to, da ga poskušaš zmanipulirati, da bo bo nekaj naredil, samo da bi se izognil temu, da udariš po mizi in rečeš, tako bo, ker sem jaz, ki sem bolj izkušen od tebe, tako rekel in basta. (tole zadnje so zlate očetove besede, ki si jih kar zapomni, ker ti bo tvoja mala enkrat zanje zelo hvaležna in te bo imela zato v lepem spominu - zato, ker rabi to, ne pa pogajanje in manipulacijo!)

[free]

Zanimivo, kolk razlicno mnenje od mnenja nekaterih drugih.

[moytsa]

"starši naj bi bili otrokovi prijatelji" - to je ena velika oslarija, ki se ne obnese, lahko celo vodi v čustveno zasedanje in čustveno zlorabo otroka. Starši so starši, prijatelje pa si otrok izbira med svojimi vrstniki (bom mogoče malo kasneje kaj več o tem, zdajle nimam več časa) - "z otrokom se je treba pogajati" - kaj pa še, pogajaš se z nekom, ki ti je po kompetencah, izkušnjah in predvsem odgovornosti enak, ne pa z otrokom - " otroka v nič ne siliš, ampak mu skušaš razumsko dopovedati stvari" - deluje zelo redko, ni šans, da bi vzgoja lahko temeljila na tem, še slabše je pa to, da ga poskušaš zmanipulirati, da bo bo nekaj naredil, samo da bi se izognil temu, da udariš po mizi in rečeš, tako bo, ker sem jaz, ki sem bolj izkušen od tebe, tako rekel in basta. (tole zadnje so zlate očetove besede, ki si jih kar zapomni, ker ti bo tvoja mala enkrat zanje zelo hvaležna in te bo imela zato v lepem spominu - zato, ker rabi to, ne pa pogajanje!)

 

Dobro, zate tole ne velja. Lahko pa bi se z enkaterimi ljudmi pogovarjala o tem cele ure, pa bi ti imeli marsikaj zanimivega za povedati. Pa zakaj imaš ti otroke, če jih imaš? zato, da jim ukazuješ, kaj je dobro zanje ali ne, al kako ? Ko se boš začela zavedati, da je vsako živo bitje zgodba zase, takrat boš lahko govorila o tem, ne pa sedaj. Če misliš, da je tole modni trend, se motiš, tako vzgojo so prakticirale že določene generacije nazaj, pa so se čisto lepo obnesle, tisti ljudje pa so postali bolj srčni, odkriti in bolj normalni(čeprav normalnost je relativna, ampak mislim, da veš, kaj sem ti hotla povedat) od drugih.....Tako da, Iknee, ne klati neumnosti, ker takale vzgoja SE obnese.......Se pravi, si pristaš avtoritativne vzgoje, otroci pa bodo meli en kup blokad, za katere se lahko zahvalijo tebi. Mogoče imaš samo v zadnji točki parv, to je potrebno včasih naredit, ampak šele, če drugače ne gre.......POtem pa moraš odreagirat temu primerno.......in pokazat, da se počutiš prizadeto, ker je tako, kot je...ker si to moral storiti...Sčasoma otroci pridejo na en tak nivo, da štekajo, da na tak način ne bodo nič dosegli in se zamislijo nad početjem......

[free]

To bo se zanimiva debata.

[saraya222]

Jaz mislim, da me moja mama vzgaja pravilno. Midve z mamo sva najboljše prijatelice, saj sem vzgojena na prijateljksi način. Ja včasih se skregava amak, ker se dobro razumeva gre spor hito mimo

Hodim na srednjo šolo za predšolsko vzgojo in vem tudi sama nekaj stvari. Menim, da če si do otroka resen in si le njegov starš, s tem vzbujaš nekakšen strah v njem.

Če starš ni prijatelj z svojim otrokom, mu ne kaže resnične ljubezni. Otrok bi se slej ali prej počutil ogroženega, če ne prej, pa v najstniških letih, ko se zave nečesa o resničnem svetu okoli njega. Starši morajo otroku biti vzor, mu vedno stati ob strani, in mu dati vedeti, da so na njegovi strani in držati z njim.

 

Marsikateri starši so imeli navaden starševski pristop do otroka, mu niso izkazovali prave ljubezni...in kaj se je zdaj zgodilo z njimi, ko so nastniki? postali so lopovi ali kriminalci, ker se niso počtili ljubljene.

Zato menim, da če imajo starši res radi svoje otroke, mu bodo to tudi dokazali, s tem da so njihovi prijatelji.

Popravljeno 29. november 2010 -> saraya222

[saraya222]

Enkrat sem se pogovarjala z enim (nemškim sicer, ampak to najbrž nima veze) pedagogom in je rekel, da je z otroki dobro začel delati takrat, ko je odložil šolsko znanje in navodila o vzgoji ob stran in se posvetil tistemu Hanziju, Gretchen... In sploh ne zastopim, zakaj naj bi majhen otrok spal v svoji postelji, čemu naj bi to služilo (mogoče prodaji otroških posteljic?). Normalno je, da se nebogljen mladič stisne k svoji mami in pri njej zaspi. Vsi moji otroci so spali v gnezdu in se je prav dobro obneslo. Sicer pa smo iz vzgoje naredili eno blazno komplicirano znanost, staršem pa nabili občutke krivde, če vsega tega ne obvladajo. V resnici je vzgoja v veliki meri stvar ene naravne logike in občutka. Je pa sodobna permisivna vzgoja naredila par kapitalnih kiksov, na katere je mogoče vredno opozoriti: - "starši naj bi bili otrokovi prijatelji" - to je ena velika oslarija, ki se ne obnese, lahko celo vodi v čustveno zasedanje in čustveno zlorabo otroka. Starši so starši, prijatelje pa si otrok izbira med svojimi vrstniki (bom mogoče malo kasneje kaj več o tem, zdajle nimam več časa) - "z otrokom se je treba pogajati" - kaj pa še, pogajaš se z nekom, ki ti je po kompetencah, izkušnjah in predvsem odgovornosti enak, ne pa z otrokom - " otroka v nič ne siliš, ampak mu skušaš razumsko dopovedati stvari" - deluje zelo redko, ni šans, da bi vzgoja lahko temeljila na tem, še slabše je pa to, da ga poskušaš zmanipulirati, da bo bo nekaj naredil, samo da bi se izognil temu, da udariš po mizi in rečeš, tako bo, ker sem jaz, ki sem bolj izkušen od tebe, tako rekel in basta. (tole zadnje so zlate očetove besede, ki si jih kar zapomni, ker ti bo tvoja mala enkrat zanje zelo hvaležna in te bo imela zato v lepem spominu - zato, ker rabi to, ne pa pogajanje!)

 

 

draga gospa...z tem mnenjem se DEFINITIVNO ne stinjam. pa kaj so otroci sužnji al kaj??? kakšna mama ste? zanima me kakšni so zdaj vaši otroci. vsi smo ljudje in vsi smo enaki...mama mora biti ortoku uzor....mislim....jaz sem stara 15 let...če bi bila vi moja mama bi jaz zbežala od doma že pri 14, ne da bi vi vedeli...

če je starš takšen kot vi mislite da bi moral biti, potem se bi otroštvo v današnjem času spremenilo ne v otroštvo ampak, v zamorjene, sužnje, boge sirote, otroci bi vsi trpeli.

to je nekaj groznega če se otrok ne more zanesti na svojega lastnega starša, ki mora biti otroku najbljižni človek v mladih letih...ne pa, da otrok trpi v bližini svojega lastnega skrbnika...starši rodijo otroke da jih vzgajajo na lep način, da ga privadijo in naučijio življenja v svetu...ok s tem se strinjam ker je to nujno...ampak otrok se mora zanesti na svojega starša...NE PA DA JE NJEGOV SUŽENJ!!! s takim vzgajanjem nič niste dosegli!

Ste pa bili res krasen vzor svojim otrokom, če ste jih sploh kdajkoli imeli...

[moytsa]

To bo se zanimiva debata.

 

lool se strinjam

[Cookie]

Enkrat sem se pogovarjala z enim (nemškim sicer, ampak to najbrž nima veze) pedagogom in je rekel, da je z otroki dobro začel delati takrat, ko je odložil šolsko znanje in navodila o vzgoji ob stran in se posvetil tistemu Hanziju, Gretchen... In sploh ne zastopim, zakaj naj bi majhen otrok spal v svoji postelji, čemu naj bi to služilo (mogoče prodaji otroških posteljic?). Normalno je, da se nebogljen mladič stisne k svoji mami in pri njej zaspi. Vsi moji otroci so spali v gnezdu in se je prav dobro obneslo. Sicer pa smo iz vzgoje naredili eno blazno komplicirano znanost, staršem pa nabili občutke krivde, če vsega tega ne obvladajo. V resnici je vzgoja v veliki meri stvar ene naravne logike in občutka. Je pa sodobna permisivna vzgoja naredila par kapitalnih kiksov, na katere je mogoče vredno opozoriti: - "starši naj bi bili otrokovi prijatelji" - to je ena velika oslarija, ki se ne obnese, lahko celo vodi v čustveno zasedanje in čustveno zlorabo otroka. Starši so starši, prijatelje pa si otrok izbira med svojimi vrstniki (bom mogoče malo kasneje kaj več o tem, zdajle nimam več časa) - "z otrokom se je treba pogajati" - kaj pa še, pogajaš se z nekom, ki ti je po kompetencah, izkušnjah in predvsem odgovornosti enak, ne pa z otrokom - " otroka v nič ne siliš, ampak mu skušaš razumsko dopovedati stvari" - deluje zelo redko, ni šans, da bi vzgoja lahko temeljila na tem, še slabše je pa to, da ga poskušaš zmanipulirati, da bo bo nekaj naredil, samo da bi se izognil temu, da udariš po mizi in rečeš, tako bo, ker sem jaz, ki sem bolj izkušen od tebe, tako rekel in basta. (tole zadnje so zlate očetove besede, ki si jih kar zapomni, ker ti bo tvoja mala enkrat zanje zelo hvaležna in te bo imela zato v lepem spominu - zato, ker rabi to, ne pa pogajanje!)

Zelo dober post, žal še vedno ne morem + dajat, če ne, bi ti ga zagotovo.

 

SARAya222, mlada si še - to je vse, kar bom rekla. Imaš (samo) 15 let izkušenj, si sredi pubertete in seveda ti paše "prijateljstvo" z mamo - vsakemu pubertetniku paše "prijateljstvo" s starši.

 

Osebno zagovarjam "teorijo" starši naj bojo starši, prijatelje pa si otrok izbira sam.

[Kristina11]

Aristotel pravi: »Zdi se, da je roditeljem že po naravi prirojeno prijateljstvo do svojega zaroda

in obratno, in to ne le med ljudmi, ampak tudi med ptiči in večino drugih živali. Prav tako

povezuje prijateljstvo tudi pripadnike iste vrste, to velja še prav posebej za ljudi, zato se

pohvalno izražamo tudi o »prijaznih ljudeh«.«

Po Aristotelu izvira prijateljstvo med starši in potomci iz naklonjenosti.

Starši ljubijo svoje otroke, ker so otroci nastali iz njih in čutijo, da so otroci del njih. Svoje

otroke torej vidijo kot del sebe, vsako živo bitje pa želi samo sebi dobro, ker se bori za

obstanek. Zato želijo starši svojim otrokom dobro in ne opazijo, da njihova nesebična

ljubezen in razdajanje pravzaprav izvirata iz sebične želje po tem, da bi bilo dobro njim

samim. Naklonjenost staršev do otrok torej izhaja iz prijateljstva zaradi koristoljubja.

Otroci ljubijo svoje starše kot izvor svojega bitja. V mladosti so nebogljeni in odvisni od

staršev, ki jim nudijo vse, kar potrebujejo za preživetje. Ko pa otroci odrastejo, spoznajo svoj

izvor, zavejo se, da izhajajo iz svojih staršev in da so jim starši že od prvega dne darovali

sebe. V sebi začutijo dolžnost, da jim vračajo prejeto ljubezen in vso dobroto.

Tako se vzpostavi vez naklonjenosti med starši in otroki. Nastane iskreno obojestransko

prijateljstvo.

Starši želijo sebi in otrokom le najboljše, želijo jim nuditi vse, pri tem pa lahko prestopijo

pravo mero in s tem uničijo naklonjenost otrok in iskreno prijateljstvo. Če starši otrokom

nudijo vse, otroci postanejo razvajeni. Ljubezen staršev jim postane samo umevna in

zahtevajo vedno več pozornosti in dobrin. Tu se zopet pojavi nekakšno prijateljstvo iz

koristoljubja, a tokrat s strani otrok.

Prijateljstvo med starši in potomci torej temelji na dajanju in prejemanju s pravo mero.

Takšno prijateljstvo pa je trdno in trajno.

Otroci svoje starše premalo spoštujemo. Še posebno v mladosti, ko smo preveč zaverovani

sami vase in se imamo za pametnejše od svojih staršev. Mislim, da smo jim premalo hvaležni,

ker ne spoznamo, kako se trudijo, da nam bi omogočili kar se le da brezskrbno življenje

[vesoljčica]

Imam tudi jaz eno punčko(Gloria) in me zelo razjezi,ko mi moja mama pove,da je razvajen otrok.Jaz jo zelo rada razvajam,saj je moj sonček v mojem življenju...

Enkrat,ko sem se pogovarjala z mojo mamo,mi je povedala kako otroku razložiš,kaj sme in kaj ne.Povedala mi je en njen primer od njene prijateljice,ki je bila pred kartkim pri njej na obisku.Njena prijateljica ima ravno tako punčko kot jaz...

Moja mama je tudi kadilka in ob kafetu verjamem, da je njeni prijateljici tudi zadišalo,njena punčka je bila zraven.Potem ko je prišel očka domov je vprašal svojo hčerko,ali je mama kadila?

Hčerka mu je odgovorila(resnico),njena mama,ki je bila zraven je slišala...vzela je iz kuhinje kuhlo in jo je našeškala...Jo še enkrat vpraša...in verjetno že veste, kaj je rekla njena hči.....odgovorila je... da je samo teta kadila...

Močno me je razjezilo,ko mi je povedala za ta primer....vprašala sem jo,kaj je s tem dosegla,da jo je našeškala?

Logično je začela se branit,ker je videla,da se nisem strilnjala za tako vzgojo....rekla mi je,da ni čudno,da je moja hči razvajenka...

Potem sem ji rekla....mama a veš kaj je dosegla s tem?Dosegla je samo,da bo njen otrok lagal....njena punčka je občutila na lastni koži,da mora lagati.....Me prav zanima kakšna bo ko bo velika....se pa mi močno smili njena hči....

 

Med tem pa se resnično sprašujem,kako mora biti njena mama taka?Tisti nedolžen obrazek,ki ga ima otrok...kako upa to narediti svojemu otroku????.....in kako upa moja mama to podpirat?........uboga punčka:V:

[Kristina11]

Najbrz se ljudje ze odkar se zavedajo sebe, sprasujejo, kaksna naj bo vzgoja otrok, da bodo odrasli v zrele in odgovorne osebe. Nikoli nisem svojih otrok tepla, vedno poslusala, kaj mi hocejo povedati in dopovedati. V prvi vrsti otrok ne vzgajamo zase, ampak jih ucimo prvih korakov v samostojno zivljenje. In ko je cas, jih pustimo oditi...Da smo bili dobri starsi je dober znak, da se radi vracajo v svoje gnezdo...Moramo vedeti, da otrok ne vzgajamo zase, temvec za njih.

[butl]

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif

 

Biti otroku prijatelj ali starš?

 

Kera dilema a ne.

 

Kva sploh pomen izraz prijatelj in kva pomen izraz starš?

 

Če berem Mojco al pa Sarajo, pol je "prijatelj" sinonim za razumevanje, blagost, podporo, spoštovanje, vzpodbudo, odprtost, odkritost, ljubezen, sprejemanje, popuščanje... "starš" pa sinonim za zatiranje, ozkost, neupoštevanje, nerazumevanje, nespoštovanje, omalovaževanje, nedostopnost, nezanimanje, omejevanje, trdost, nadvlado, teror, nasilje...

 

In ja, če mata tako razumevanje teh dveh pojmov, pol je bolš, če si svojmu otroku prijatelj kt pa starš.

 

Ampak sem ziher, da je Iknee-jino razumevanje izraza "starš" drugačno, kt pa je tle zapisano in tud izraza "prijatelj".

Tko kt sem jst zastopu kar je napisala, vsebuje izraz "starš" vse to, kar vsebuje izraz "prijatelj" v zgornjem opisu, dodatno pa še varen prostor za otroka s postavljanjem mej prostora, zanesljivost in trdnost, medtem ko izraz "prijatelj" predstavlja skozi zamenjavo vlog in delitev nevarnost za zlorabo otroka.

 

Kva to pomen?

Starš /sploh ločen/, prevečkrat izbere svojega otroka za nadomestnega partnerja ali starša in zahteva od otroka tolažbo, razumevanje, čustveno oporo in podporo in prevzemanje odgovornosti za njegove /starševe/ čustvene probleme.

Primeri sporočil starša otroku:

-tvoj oče je baraba, ne smeš ga met rad /že to je dost/

-tvoj oče je baraba, ne smeš ga met rad, ker pol jst trpim /je še hujš/

-srotka sem, potolaž me,

-revca sem, pomagaj mi,

-trpim, ti si kriv,

-če bi me mel rad, bi zstopu, bi delal tko...

-zarad tebe....karkol

.

.

.

 

Če pa starš hoče bit prijatelj otroku, se pa zna nardit, da vse pove otroku /kva počne tadrug starš, clo kako seksa.../ in pričakuje od otroka, da bo enako odkrit do njega...

 

To, vse to, je pa nasilje nad otrokom, je zlorabljanje otroka. In pušča skor glih take posledice kt ostale oblike nasilja in zlorab.

 

In jst mislm, da je Iknee govorila o tem in če je, se popolnoma strinjam z njo.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Aliana]

Kul, butl, že celo jutro razmišljam kako bi se lotila tele teme starš/prijatelj pa to, da bi blo treba najprej definirat kaj nam eno in drugo pomeni, ker če tlele debatiramo glede na naše osebne ideje, se lahko očitno samo ne-strinjamo in kregamo ...

zdaj mi pa ni treba, ker si ti vse napisal

me je predvsem zmotil način: ti si še majhna, ti še nimaš pojma .. boš vidla, ko boš velika, boš drugače razmišljala .. to, da 15-letnica sploh razmišlja o tem in da ima svoje mnenje, je že kar nekaj vredno je pa čist logično, da gleda iz svojega stališča .. kot mi vsi, a ne .. ker .. ko smo bili majhni, smo pa drugač razmišljali .. pa mogoče niti ne boljš, bolj pametno, .. sam drugač ...

[Kristina11]

Pomembno je, da znamo postaviti meje med prijateljstvom in starsevstvom. Kje se konca prijateljstvo v odnosu do otrok in zacne starsevstvo...

[sharlatan]

kaj mi pa morejo, če sem lump

 

včasih pade kaj po riti ... pa saj rabim tudi kako tako izkušnjo

 

kako pa naj sicer vem kaj je življenje

[sharlatan]

starši so odgovorni za svoje otroke

 

na njih je, da skrbijo za svoje otroke, jih vzgajajo ... zato je potrebno več, kot le prijateljstvo