Vzgoja otrok

[butl]

Strinjam. Meni je totalno mimo. Filozofija prejšnjega stoletja, filozofija hierarhizma in kapitalizma.

Kar naj sam vzgaja v avtoriteti če želi.

 

Starš, učitelj, kdorkoli ne bi smel človeku biti avtoriteta, temveč drugo bitje, prijatelj, oseba ki ga lahko nekaj koristnega nauči in obratno, oseba ki zanj skrbi, ga varuje, ga usmerja, itn. Avtoriteto hoče nekdo ki so ga zatrli in mu niso pustili kreativnega razmišljanja in izražanja (večina ljudi) in ki ne razume vloge človeka in človeštva na planetu.

 

Problem je, ker mnogo staršev ni zrelo imeti otroka, pa ga vseeno imajo, saj sami niso podelali veliko zadev na sebi, kot tudi nimajo primernih možnosti imeti otroka, pa ga vseeno imajo. Potem pa cele generacije na socialni podpori in grbi davkoplačevalcev.

 

Sicer pa ene stvari v članku po moje vredu piše. A kja bi jaz laik sodil sploh; " treba" poslušat autoriteto ,dr. doc, mag, itn.

 

To da otroci v šoli in življenju "potrebujemo" avtoritete, je preprosto posledica slabe vzgoje in zatiranja kreativnih potencialov.

 

 

"All authority of any kind, especially in the field of thought and understanding, is the most destructive, evil thing. Leaders destroy the followers and followers destroy the leaders. You have to be your own teacher and your own disciple. You have to question everything that man has accepted as valuable, as necessary." ~ Krishnamurti (Freedom from the Known, p.21)

 

"One of the results of fear is the acceptance of authority in human affairs. Authority is created by our desire to be right, to be secure, to be comfortable, to have no conscious conflicts or disturbances; but nothing which results from fear can help us understand our problems, even though fear may take the form of respect and submission to the so-called wise. The wise wield no authority, and those in authority are not wise. Fear in whatever form prevents the understanding of ourselves and of our relationship to all things." ~ Krishnamurti (Education and the Significance of Life, p.58)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A si ti, kt starš, otroku avtoriteta, ne določaš ti, ampak otrok.

 

Ti, kt starš, pa odločaš, a se boš do otroka obnašal avtoritarno /al pa permisivno al pa kokrkol drgač/.

 

In to je velika razlika.

 

Bit otroku avtoriteta pomen, da ti zaupa, da ti verjame, da te doživlja kt zanesljivo osebo, na ktero se lahko zanese, ob kateri se lahko počut varnega, sprejetega, slišanega, razumljenega...in ljubljenega, karkol to že pomen.

 

Bit do otroka avtoritaren pa pomen, da je vse tko kt ti rečeš, kt ti hočeš...ne glede na to, kaj otrok želi, potrebuje, pričakuje...se prav, otrok nima pravo glasanja.

 

To je tud pomembno; otrok od tebe ne pričakuje, da si mu prijatelj. Od tebe pričakuje, da si starš.

 

[mayan]

To je tud pomembno; otrok od tebe ne pričakuje, da si mu prijatelj. Od tebe pričakuje, da si starš.

Drži. Čeprav bo marsikateri otrok to zanikal. Dober starš je namreč avtomatsko tudi prijatelj. Ko otrok to spozna, ga tudi sprejme, spoštuje mnenje. Prijateljstvo je pravzaprav na nek način vrh ljubezni. Ne v smislu, da starš želi biti kot sovrstnik otroku, temveč da pusti zanje in za svet tudi prostor. On je tam. In največ kar lahko da, je da je to kar je. Sploh, če verjamemo, da si duše izberejo starše zaradi spoznanj.

[butl]

/To je tud pomembno; otrok od tebe ne pričakuje, da si mu prijatelj. Od tebe pričakuje, da si starš.

Drži. Čeprav bo marsikateri otrok to zanikal. Dober starš je namreč avtomatsko tudi prijatelj. Ko otrok to spozna, ga tudi sprejme, spoštuje mnenje. Prijateljstvo je pravzaprav na nek način vrh ljubezni. Ne v smislu, da starš želi biti kot sovrstnik otroku, temveč da pusti zanje in za svet tudi prostor. On je tam. In največ kar lahko da, je da je to kar je. Sploh, če verjamemo, da si duše izberejo starše zaradi spoznanj.

 

 

 

Ful dobr...bi dodal še, da spozna kaj je in postane kar je...in da si tudi duše staršev izberejo otroke zaradi spoznanj

[butl]

A dej

 

Čestitam.

 

Kdaj pa bo veliki dogodek?

 

[sin]

V tem je "štos".

 

Da. O tem sem govoril, odločaš kako boš nastopil v odnosu do otroka (avtoritativno kot avtoriteta, permisivno, ali kako drugače).

 

Ne. Mislim da ne veš kaj pomeni avtoritativno. Ugibam, da se da tudi na drugačen način, brez avtoritete in avtoritativnega pristopa.

 

Mislim da eden od naju ne ve kaj pomneni avtoritativen in avtoriteta. Namreč uporabljaš isti izraz za nasprotnost oz. različnost. Ne moreš biti avtoriteta, brez da si avtoritativen in obratno. Ali si avtoriteta kar pomeni tudi avtoritativno vzgojo, ali pa nisi. Torej smiselno bi bilo da si razjasniva pojme. Ali pa preprosto uporabljaš napačen izraz za določeno aktivnost. Namesto da rečemo da si otroku avtoriteta, bi lahko preprosto rekli, da smo mu starš (ne pa avtoriteta). Starš pa lahko vzgaja ali ne vzgaja (oziroma itaq vsak odnos vzgaja, če to želi ali ne) in ima različen odnos do otroka ali drugega bitja.

 

Da, starš in tudi prijatelj. Starš ki ni tudi prijatelj, ustvarja avtoritativen odnos. Kaj nekdo razume pod besedo starš, pa je druga zadeva.

 

 

A si ti, kt starš, otroku avtoriteta, ne določaš ti, ampak otrok.

 

Ti, kt starš, pa odločaš, a se boš do otroka obnašal avtoritarno /al pa permisivno al pa kokrkol drgač/.

 

Bit otroku avtoriteta pomen, da ti zaupa, da ti verjame, da te doživlja kt zanesljivo osebo, na ktero se lahko zanese, ob kateri se lahko počut varnega, sprejetega, slišanega, razumljenega...in ljubljenega, karkol to že pomen.

 

Bit do otroka avtoritaren pa pomen, da je vse tko kt ti rečeš, kt ti hočeš...ne glede na to, kaj otrok želi, potrebuje, pričakuje...se prav, otrok nima pravo glasanja.

 

To je tud pomembno; otrok od tebe ne pričakuje, da si mu prijatelj. Od tebe pričakuje, da si starš.

 

[butl]

V tem je "štos".

 

Da. O tem sem govoril, odločaš kako boš nastopil v odnosu do otroka. (avtoritativno kot avtoriteta, permisivno, ali kako drugače).

 

Ne. Mislim da ne veš kaj pomeni avtoritativno. Vse to se da tudi na drugačen način brez avtoritete in avtoritativnega pristopa.

 

Mislim da eden od naju ne ve kaj pomneni avtoritativen in avtoriteta. Namreč uporabljaš isti izraz za nasprotnost oz. različnost.

Ne moreš biti avtoriteta, brez da si avtoritativen. Ali si avtoriteta ali pa nisi. Torej smiselno bi bilo da si razjašniš/m pojme.

 

Da, starš in tudi prijatelj. Eno brez drugega ustvarja avtoritativen odnos. Kaj nekdo razume pod besedo starš, pa je druga zadeva.

 

 

 

 

 

Tud prou

 

[sin]

 

Dober starš je namreč avtomatsko tudi prijatelj. Ko otrok to spozna, ga tudi sprejme, spoštuje mnenje. Prijateljstvo je pravzaprav na nek način vrh ljubezni. Ne v smislu, da starš želi biti kot sovrstnik otroku, temveč da pusti zanje in za svet tudi prostor. On je tam. In največ kar lahko da, je da je to kar je. Sploh, če verjamemo, da si duše izberejo starše zaradi spoznanj.

 

-

 

Ljudje imamo različne predstave o pomenu besed prijateljstvo, starševstvo, vzgoja, avtoriteta, itn, od tod problem.

Biti prijatelj ne pomeni avtomatično tega, da lahko otrok počne karkoli in da zato v odnosu ni primernega spoštovanja ter zavedanja o tem, da lahko eden uči drugega zato, ker ima več znanja in zavesti. Tudi prijatelj prijatelju lahko postavi meje. Torej če nekomu postavimo omejitev, mejo, ustvarimo določeno distanco, še ne pomeni da je odnos atoritativen.

Mislim da ljudje mešajo/mo pojme od tod nesporazum.

[sin]

Mnenje pač.

Sem še popravil objavo.

 

lp

Tud prou

 

[butl]

Hahaha Butl, kako?

Ne delamo na otroku, delamo na naših izkušnjah, da bomo bolj prosti imeli otroke

 

 

Ajaaa

 

Si tko dobr napisala, da sploh nisem mogu pomislt na kej druzga.

 

[butl]

Mnenje pač.

Sem še popravil objavo.

 

lp

 

 

 

Kako nej se pogovarjam s tabo, če ne prebereš niti, kva je napisano? Men je to nespoštljivo. In, zakaj bi se pogovarjal z nekom, ki ni spoštljiv?

 

Če bi bil v svojem pisanju spoštljiv, bi napisal, kako si razumel in me vprašal, če si me pravilno razumel. Pa nisi. Ustvaril si si neke svoje zaključke in me obtožil, kako nimam pojma kaj pišem, obenem pa pričakuješ še pojasnila od mene.

 

A se ti mal hecaš mrbit?

 

[sin]

Jaz sem tvojo objavo povsem dobro prebral in nanjo tudi strpno, logično ter argumentirano odgovoril.

 

Ponavljam: Mislim da nimaš razjasnjenih pojmov o tem kaj pomeni avtoriteta, saj ločuješ pojma avtoritaren in avtoriteta, kar je nesmisel. In to sem ti tudi pojasnil. Je bilo samo moje mnenje.

 

te citiram:

A si ti, kt starš, otroku avtoriteta, ne določaš ti, ampak otrok.

 

Bit otroku

avtoriteta

pomen, da ti zaupa, da ti verjame, da te doživlja kt zanesljivo osebo, na ktero se lahko zanese, ob kateri se lahko počut varnega, sprejetega, slišanega, razumljenega...in ljubljenega, karkol to že pomen.

Bit do otroka

avtoritaren

pa pomen, da je vse tko kt ti rečeš, kt ti hočeš...ne glede na to, kaj otrok želi, potrebuje, pričakuje...se prav, otrok nima pravo glasanja.

 

Si napisal jasno in razločno. In s tem kar si napisal v prvem stavku si jasno povedal, da ne razumeš pomena besede avtoriteta. V drugih dveh pa potrdil prvega v tem, da si napisal nesmisel oz. da ne razumeš pomena besede avtoriteta.

Namreč če si v vzgoji otroka avtoritaren pomeni, da si ali boš postal njegova avtoriteta. In obratno: Če si v odnosu do otroka avtoriteta, je to posledica ali rezultat avtoritarne vzgoje.

Avtoriteta se ustvari s prisilo, z avtoritarno vzgojo (jaz ukažem, ti ubogaš).

 

V tem primeru se niti malo ne hecam, namreč vse bistveno sem ti že napisal. Očitno torej ali me nisi dobro prebral, ali ne razumel, in pa pomen besede avtoriteta definitivno razumeš drugače kot jaz. In tudi to je samo moje mnenje.

Napisal pa sem ti tudi to, da bi v primeru besede 'avtoriteta' lahko izbral drugačno besedo, ne pa da si ustvaril nesmisel. Nesmisel pa si ustvaril, ker besedo avtoriteta razumeš kot nekaj dobrega, nekaj kar otrok izbere na podlagi dobre vzgoje s strani starša. Kar meni pomeni, da nimaš razjasnjenih pojmov kaj pomeni avtoriteta.

 

Drugače pa bi bilo, če bi napisal:

Bit otroku DOBER STARŠ pomen, da ti zaupa, da ti verjame, da te doživlja kt zanesljivo osebo, na ktero se lahko zanese, ob kateri se lahko počut varnega, sprejetega, slišanega, razumljenega...in ljubljenega, karkol to že pomen.

Bit do otroka avtoritaren IN KOT POSLEDICA AVTORITETA, pa pomen, da je vse tko kt ti rečeš, kt ti hočeš...ne glede na to, kaj otrok želi, potrebuje, pričakuje...se prav, otrok nima pravo glasanja.

a ker nisi tako napisal, temveč si še dodatno zagovarjal prvo podano stališče, je ob prejšnjem tvojem nesmislu logično sklepati, da ti nimaš razjasjenih pojmov o tem kaj pomeni avtoriteta oz. da nastane iz avtoritarne vzgoje. In to je prav tako samo moje mnenje.

 

 

Skratka blazno... tole vse skupi

 

brez zamere in lp

 

 

 

 

Kako nej se pogovarjam s tabo, če ne prebereš niti, kva je napisano? Men je to nespoštljivo. In, zakaj bi se pogovarjal z nekom, ki ni spoštljiv?

 

Če bi bil v svojem pisanju spoštljiv, bi napisal, kako si razumel in me vprašal, če si me pravilno razumel. Pa nisi. Ustvaril si si neke svoje zaključke in me obtožil, kako nimam pojma kaj pišem, obenem pa pričakuješ še pojasnila od mene.

 

A se ti mal hecaš mrbit?

 

[viyola]

Avtoriteta ni zgolj neposredna prisila, oblikuje se lahko tudi na osnovi prijaznosti in odpovedovanju kazni. V vzgoji je ne moremo ukiniti, lahko pa vplivamo na njeno

pojavno obliko. Na otrokov razvoj itak vpliva več dejavnikov..prirojena narava, življensko okolje , vzgoja..

 

"Dve iznajdbi ljudi pač res imamo lahko za najtežji: iznajdbo umetnosti vladanja in iznajdbo umetnosti vzgoje" (Kant)

 

Pomen avtoritete pa si vsak razlaga po svoje..

[viyola]

Sin, brez zamere, samo meni se zdi, da ti nisi ravno dobro razumel Butla..On je govoril o zdravi avtoriteti,

kt starš jo moraš imet..da imaš rad otroke, da skrbiš zanje, da ti zaupajo, da jih ali jim pomagaš jih usmerjat

pa da se počutijo varne, itd, itd...

 

Zate se mi pa vseeno zdi, da to avtoriteto menjaš s terorjem..

 

 

Avtoriteta se ustvari s prisilo, z avtoritarno vzgojo (jaz ukažem, ti ubogaš).

 

 

 

[Igmúwathogla]

Mogoče avtoriteta, v odnosu starš in otrok, le ni najbolj posrečena beseda.

Avtoriteta je namreč vedno nekaj kar nastane,ali s prisilo, ali pa s tem, da subjekt drugemu subjektu prizna neko strokovnost, spretnost, znanje, ki je večje od tistega ki ga ima sam.

Do polnoletnosti naj deca ne bi vedela in znala določati kaj je dejansko kvaliteta nasprot nekvaliteti , zato si pogosto izberejo ali si določijo neprave in škodljive avtoritete.

 

v tem pogledu mislim, da je Sin razumel point, ostali pa ne!

 

Ne vem ali pojem avtoritete tolmačimo pravilno (sicer si ga lahko seveda na najrazličnejše načine n.pr. da ima avtoriteto vsak, ki ima avto, rit in teto )in večinoma interpretiramo v ta pojem "silo" ali "strogost" ali "neizprosnost".

Dejansko pa prihaja pojem "avtoriteta" od besede "avtor" (ali latinsko "auctor"). in avtor pomeni "stvarnik" ali "podpornik" ali "spodbujevalec".

[butl]

Mogoče avtoriteta, v odnosu starš in otrok, le ni najbolj posrečena beseda.

Avtoriteta je namreč vedno nekaj kar nastane,ali s prisilo, ali pa s tem, da subjekt drugemu subjektu prizna neko strokovnost, spretnost, znanje, ki je večje od tistega ki ga ima sam.

Do polnoletnosti naj deca ne bi vedela in znala določati kaj je dejansko kvaliteta nasprot nekvaliteti , zato si pogosto izberejo ali si določijo neprave in škodljive avtoritete.

 

v tem pogledu mislim, da je Sin razumel point, ostali pa ne!

 

Ne podcenjuj dece.

 

Deca zna zelo dobro razložiti pomen besede avtoriteta.

 

S prisilo dosežeš pri deci /tudi pri odraslih/, da te ubogajo, ker se te bojijo ali ker se bojijo, da te bodo izgubili /zelo izraženo v odnosu otrok-starš/. Noben pa ne vidi v tebi avtoritete.

 

[butl]

avtoriteto otrok vidi v vsakemu, ki je večji. Vsaj na začetku, saj ga vodi gon po samoohranitvi. Večja žvau pa zmer požre manjšo, tako je v naturi.

Spoštovanje, v pravem pomenu besede, ki jo ti zgleda razumeš kot avtoriteto, pa razvije mnogo kasneje...prepozno, da bi bilo to smotrno uvesti v vzgojo otrok.

 

tud prou

 

[viyola]

Jaz pa mislim, da se razvija sproti.

 

Se strinjam z Butlom, da otrok ni za podcenjevat. Sploh pa ne v smislu 'je še mali in ne razume'.

 

 

Zgodbica:

Povedala mi je mami dosti let kasneje, ko smo bili vsi s sosedovimi puncami že odrasli. Ko je enkrat, prvič pravzaprav, najstarejša sosedva rekla mami, da je krava in je ne mara, je dobila tako čez usta, da si je zapomnila. S spremljajočimi besedami seveda, da se tako ne pogovarja. Ko je pa tamlajša prvič dvignila roko nad mamo v jezi, je dobila tak zamah čez roko, da je tudi ni več dvignila. Ne vem kaj si naj sama mislim, ker je le šlo za vzgojo na fizičen način, ampak dejstvo je, da se danes ta familija razume, spoštuje (obe stari čez 30).

je pa bil princip: prvič, zadnjič in nikoli več.

 

 

Poučna zgodba

[Bojante]

Jaz pa mislim, da se razvija sproti.

 

Se strinjam z Butlom, da otrok ni za podcenjevat. Sploh pa ne v smislu 'je še mali in ne razume'.

 

 

Zgodbica:

Povedala mi je mami dosti let kasneje, ko smo bili vsi s sosedovimi puncami že odrasli. Ko je enkrat, prvič pravzaprav, najstarejša sosedva rekla mami, da je krava in je ne mara, je dobila tako čez usta, da si je zapomnila. S spremljajočimi besedami seveda, da se tako ne pogovarja. Ko je pa tamlajša prvič dvignila roko nad mamo v jezi, je dobila tak zamah čez roko, da je tudi ni več dvignila. Ne vem kaj si naj sama mislim, ker je le šlo za vzgojo na fizičen način, ampak dejstvo je, da se danes ta familija razume, spoštuje (obe stari čez 30).

je pa bil princip: prvič, zadnjič in nikoli več.

 

 

Tisti prvi del je bil že v Celestinski Prerokbi dobro obrazložen, in jaz sem si ga zapomnil, zato tudi spoštujem otroke , ki niso za podcenjevati v njihovem Razumevanju .

 

Lp + #

[Iknee]

Glih bral v sobotni prilogi Dela zapis Sonje Merljak (32 str. 15.9.2012)

Juhantov poziv, naj starši učencu vtupijo v glavo, da je učitelj njegov šef..

Do sir Kena Robinsona, ki pravi, da ljudje ne potegnejo najboljšega iz sebe zato, ker se šolajo, da bodo dobri delavci, ne pa ustvarjalni misleci. Vsi otroci imajo talent , ki ga šole z takimi in drugačnimi Juhanti uspešno zatrejo v kali.

 

Potem pove primer o, kasneje svetovno znani plesalki, ki je kot učenka motila pouk, ker je bila nemirna. Mama je peljala deklico zdravniku, ta ji je pa postavil diagnozo" plesalka bo!".. Pri nas bi ji predpisali pomirjevala..

 

Šola, po Robinsonu, ne uničuje samo talentov, temveč tudi vceplja strah pred napakami (privzgaja poslušnost, avtoriteto), kar se odlično pozna v kasnejši dobi, ko moramo poslušati šefe, na kar bo Juhant dokončno onaniral.

 

lep je tut stavk

 

Kaj lahko naredijo učitelji danes, ne glede na omejitve sistema, to da prepoznajo plesalke med nami, in kar lahko naredimo starši je da plesalkam dovolimo, da se razcvetijo.

 

Kratko jasno lepo.

 

 

 

Otrok rabi jasno postavljene meje in vodstvo tam, kjer se zaradi nezrelosti, neznanja in neizkušenosti ne more sam odločati in sprejemati odgovornosti za svoje početje.Po kmečko preprosto. (ne rabiš učbenika in šole za starše za to - samo malo zdrave pameti in občutka zase in za otroka). Če to postaviš jasno in odločno in za tem stojiš, imaš naravno avtoriteto. To otroku daje občutek varnosti in omogoča razvijanje občutka za druge ljudi. Znotraj teh mej in vodstva pa dopuščanje in omogočanje radovednosti, ustvarjalnosti ... Pa še nekaj je pomembno: frustrirajoče situacije (če niso pretirane in nesmiselne seveda) so v življenju normalen pojav in nimajo za posledico zatiranje ustvarjalnosti - nasprotno, otrok se nauči svoje frustracije obvladovati, to pa mu kasneje omogoča, da iz svoje otroške ustvarjalnosti res nekaj naredi. Je pa seveda umetnost vzgoje, kdaj je nečesa ravno prav ... ni za vsakega otroka enako ravno prav ... in zato se vzgoje ne da naučiti iz knjig.

[Aliana]

Otrok rabi jasno postavljene meje in vodstvo tam, kjer se zaradi nezrelosti, neznanja in neizkušenosti ne more sam odločati in sprejemati odgovornosti za svoje početje.Po kmečko preprosto. (ne rabiš učbenika in šole za starše za to - samo malo zdrave pameti in občutka zase in za otroka). Če to postaviš jasno in odločno in za tem stojiš, imaš naravno avtoriteto. To otroku daje občutek varnosti in omogoča razvijanje občutka za druge ljudi. Znotraj teh mej in vodstva pa dopuščanje in omogočanje radovednosti, ustvarjalnosti ... Pa še nekaj je pomembno: frustrirajoče situacije (če niso pretirane in nesmiselne seveda) so v življenju normalen pojav in nimajo za posledico zatiranje ustvarjalnosti - nasprotno, otrok se nauči svoje frustracije obvladovati, to pa mu kasneje omogoča, da iz svoje otroške ustvarjalnosti res nekaj naredi. Je pa seveda umetnost vzgoje, kdaj je nečesa ravno prav ... ni za vsakega otroka enako ravno prav ... in zato se vzgoje ne da naučiti iz knjig.

 

[Bojante]

Glih bral v sobotni prilogi Dela zapis Sonje Merljak (32 str. 15.9.2012)

Juhantov poziv, naj starši učencu vtupijo v glavo, da je učitelj njegov šef..

Do sir Kena Robinsona, ki pravi, da ljudje ne potegnejo najboljšega iz sebe zato, ker se šolajo, da bodo dobri delavci, ne pa ustvarjalni misleci. Vsi otroci imajo talent , ki ga šole z takimi in drugačnimi Juhanti uspešno zatrejo v kali.

 

Potem pove primer o, kasneje svetovno znani plesalki, ki je kot učenka motila pouk, ker je bila nemirna. Mama je peljala deklico zdravniku, ta ji je pa postavil diagnozo" plesalka bo!".. Pri nas bi ji predpisali pomirjevala..

 

Šola, po Robinsonu, ne uničuje samo talentov, temveč tudi vceplja strah pred napakami (privzgaja poslušnost, avtoriteto), kar se odlično pozna v kasnejši dobi, ko moramo poslušati šefe, na kar bo Juhant dokončno onaniral.

 

lep je tut stavk

 

Kaj lahko naredijo učitelji danes, ne glede na omejitve sistema, to da prepoznajo plesalke med nami, in kar lahko naredimo starši je da plesalkam dovolimo, da se razcvetijo.

 

Kratko jasno lepo.

 

 

Ja, Ampak taka nemirna duša nebo Nikoli Dosegla Cilja, kajti Brez Notranjega Miru se žal Neda Nič Doseči .

 

In ples ta notranji nemir le še spodbuja , zato uničuje dušo ki se žal nezmore umiriti.

 

To je zaradi delovanja zlobnih duhov .

 

No, dohtarji bi tudi le še poslabšali zadevo , kajti skoraj vsa zdravila so strup.

 

Ta duša bi morala iti skozi Boljšo Vzgojo , in bi kmalu našla Boljšo Pot .

 

Tako pa jo je še ta dohtar zapečatil - zabetoniral z plesom ki najprej ubija Duha, in nato posledično tudi Dušo .

 

Take duše potem lažje padejo v depresijo , zbolijo in prerano umrejo .

 

In taka usoda res ni za prehvaliti .

 

Žal .

 

Lp + #

[Aliana]

Eh, škoda .. je imelo smisel .. vsaj kar sem uspela ujet, preden si brisal

[Aliana]

Drugače sem pa tole hotela dodat:

avtoritéta -e ž (ẹ) ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja: imeti, uživati avtoriteto; to

mu jemlje avtoriteto; učitelj si mora ohraniti avtoriteto v razredu; zastavil je vso svojo avtoriteto; očetova, profesorjeva

avtoriteta / avtoriteta države, partije // kdor ima, uživa tak ugled ali vpliv: ta človek je velika avtoriteta; priznavajo ga za

avtoriteto; on je največja avtoriteta v atomski fiziki

 

 

Tako da jaz besedo 'avtoriteta' razumem tudi (in ne samo) v smislu nekoga, ki ima ugled oziroma vpliv na nekoga drugega zato, ker si ga je prislužil s svojim vedenjem, obnašanjem, ker veliko ve na primer .. in kot tako 'pozitivno' avtoriteto razumem tisto, o čemer govori butl.

 

(in še:

avtoritáren -rna -o prid. (a) osnovan na popolnem podrejanju oblasti, samovoljen: avtoritarni režim /

avtoritarna država / avtoritaren princip

 

avtoritárnost -i ž (a) lastnost, značilnost avtoritarnega, samovoljnost: avtoritarnost voditeljev)

 

 

Čeprav mi je popolnoma jasno tudi kaj hoče sin povedat (samo komentiram, da obstaja tudi drugo razumevanje besede, ki je popolnoma legitimno ...)

[sin]

Kot jaz razumem avtoriteto je. Ampak očitno smo bili v imenovanju tako nemarni, da si za nasprotnost med avtoriteta zaradi avtoritarne vzgoje in avtoriteta v smislu spoštovanja, za slednje nismo izmislili kakšno drugo besedo ali uporabili kakšno obstoječo. Podobno kot bi rekli da ljubeč starš vzgaja neljubeče. SSKJ je očitno potreben popravka.

 

Očitno. Sam se v odnosu do nekoga ne bi izjasnil zanj kot avtoriteto, v kolikor bi razumel njegovo vrednost do nečesa, preprosto zato, ker ima zame beseda negativen prizvok.

 

Avtoriteta ni zgolj neposredna prisila,

 

Pomen avtoritete pa si vsak razlaga po svoje..

[sin]

Strinjam.

Očitno se uporablja besedo avtoriteta v več celo povsem nasprotnih pomenih oz. okoliščinah. Iz tega stališča torej nisem imel prav.

 

 

avtoritéta -e ž (ẹ) ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja: imeti, uživati avtoriteto; to

avtoritáren -rna -o prid. (a) osnovan na popolnem podrejanju oblasti, samovoljen: avtoritarni režim /