Vzgoja otrok

[mayita]

Pojmi, ki se uporabljajo za novodobne otroke- mavrični, indigo, bronasti, zlati...kao po barvi aure...kakšne značilnosti veljajo za posamezne skupine nisem ubacil gor, niti ne mislim s tem morit...Torej, če si vsaj malo bolj intuitivna, poznaš te zadeve, potem bi morala ločiti kao med običnimi otroki in duhovno malo bolj naprednimi...

 

Ena bistvena razlika je, da imajo novodobne bebice pri majhni starosti večjo aktivnost v sprednjem delu možganov, merjeno s sodobnimi napravcami...del, ki je povezan z epifizo, hipofizo in posledično s tretjim očesom...Novodobni otroci so se pogosteje začeli rojevativ 60. letih prejšnjega stoletja, vendar so na svet prihajali tudi že prej.

brezo pa na podlako česa to trdite,vsak otrok se rodi kot duhovno bitje.

novodobne otroke je ženska v članku ki si ga na popal omenjala in se mi zdi mimo.ker pred 100leti niso morali izmeriti avre tako da tole besedičenje je v brezveze.kokr jaz vem so pred mnogimi leti bili ljudje sposobni govoriti po 24 jezikov pri tridesetih letih so osvajali svet itd.

meni se zdijo teli novodobni otroci čisto isti kot pred tisočimi leti mogoče še malo bol zabiti zaradi šolskega sistema in takih predavan ki so zdaj skoraj vsak teden v kakšnem kraju,ki filajo starše kako so zdaj otroci nekaj posebnega zato jih ne znamo krotiti,namesto da bi priznali da odrasli niso imeli prave izobrazbe.....

[mayita]

Aboyanasanna zelo dober post, na začetku. Tisto o starših prijateljih pa tudi jaz ne sprejemam.

Otrok enakovreden kot duša, ja, kot nekdo v procesu, ko ga drugi vpeljujo v svet, ne. Za meje postavljat ne moreš bit vedno prijatelj, kar pa po mojem ne izključuje (z)možnosti biti dober poslušalec, dobra opora, zaupanja vreden in nasplošno imeti dober odnos z otrokom.

kaj pa so zavas prijatelji, a prijatelju ne boš povedal da dela nekaj narobe če boš videl da dela, a mu ne boš rekel da gre čez mejo če bo šel?

otrok mora videti realno sliko staršev in ja starši so otrokov največji prijatelj,največji učitelj in to mu daje samozavest.

tudi med prijatelji bi morala biti iskrenost kot je med otrokom in staršem a se vam ne zdi, saj so otroci tudi človeška enakovredna bitja.... a se vaši prijatelji ne učijo a se mi sami ne učimo od prijateljev? jaz se...

[Mihela]

Ne Mayita, z otrokom moraš biti drugačen kot s prijateljem... ker rabi imeti občutek, ne samo, da je tam nekdo, ki te razume, ampak, da je tam nekdo, ki te bo ustavil, ko bo treba.... pri prijatelju lažje rečeš to je njegova odločitev, to bodo njegove posledice, podobno tudi pri odraslih otrocih... res upam, da bo prijateljski odnos...

enakovredni smo po vrednosti... ne po hirarhiji... toje prva hirarhija, ki jo otrok ima in mora biti predstavljena čim bolj jasno, čim manj travmatično... še marsikdaj bo v vlogi nekoga, ki mora slediti pravilom...

tko da potrebna je srednja pot in potrebni so starši, ki znajo voditi...

nikoli ne gre za enakovreden odnos, čeprav je res, da smo temeljno kot bitja enako vredna, pa je preprosto starš tisti , ki je odgovoren za otroka, pred zakoni, pred življenjem...

govorim ti kot nekdo, ki se je moral to naučiti strda, ker preprosto tega dela nisem razumela...sem htela enakovredno pa prijateljsko... pa ni bilo to, kar so otroci rabili, in zdej delam drugače... čeprav starejši kot je otrok, več je tudi prijateljskega elementa...

[Mihela]

če razložim po astrološko, če bo kdo lažje razumel

ne potrebuje otrok samo raka... četrto hišo, toploto in varnost

nujno potrebuje tudi temu nasprotno stvar, kozoroga ... deseto hišo...

potrebuje oboje,

starša mu moreta dati oboje

včasih so bile matere tiste, ki so predstavljale toploto

oče tisti, ki je prinesel red in pravila

danes je to malo mešano...

ma ni važno,

važno je da otrok dobi oboje

[aboyanasanna]

Ne Mayita, z otrokom moraš biti drugačen kot s prijateljem... ker rabi imeti občutek, ne samo, da je tam nekdo, ki te razume, ampak, da je tam nekdo, ki te bo ustavil, ko bo treba.... pri prijatelju lažje rečeš to je njegova odločitev, to bodo njegove posledice, podobno tudi pri odraslih otrocih... res upam, da bo prijateljski odnos...

enakovredni smo po vrednosti... ne po hirarhiji... toje prva hirarhija, ki jo otrok ima in mora biti predstavljena čim bolj jasno, čim manj travmatično... še marsikdaj bo v vlogi nekoga, ki mora slediti pravilom...

tko da potrebna je srednja pot in potrebni so starši, ki znajo voditi...

nikoli ne gre za enakovreden odnos, čeprav je res, da smo temeljno kot bitja enako vredna, pa je preprosto starš tisti , ki je odgovoren za otroka, pred zakoni, pred življenjem...

govorim ti kot nekdo, ki se je moral to naučiti strda, ker preprosto tega dela nisem razumela...sem htela enakovredno pa prijateljsko... pa ni bilo to, kar so otroci rabili, in zdej delam drugače... čeprav starejši kot je otrok, več je tudi prijateljskega elementa...

 

Ne ne upam, da ne obereš napačne vzgoje tko, da vodiš tko ne pridemo nikamor, potem se bo otrok še pri 30 letih držal mamine copate, kako pa bo znal sam če ga bo mama nenehno vodila, zakaj ljudje ne razumejo, da otrok rabi svobodo, je živo bitje k ga nauči mama obuti copate ampak, ko bo starejši, bo moral sam, ne bo mu mama, kako bo sam če bo nenehno mamo poslušal, to je prav, to ni, ti si mama ti si glavna ti vodiš moje življenje, ti me vzgajaš ti si kraljica, ne vem kaj je narobe s temi ljudmi, da ne vidijo, da če vodiš ne pomeni, da mu pomagaš ampak ga nazoruješ....

 

 

saj otrok ima okolje, ima polno zgledov okoli sebe nima samo staršev nima samo mame, rekel bo tako adijo mama imej svoja pravila pa bo šel in bo rekel adijo adijo adijo in nikoli ne pride nazaj do tebe, ko bo starejši, če vzgajaš na tak način se otroci začnejo upirati, ne vidijo človeka ampak mamo in vzornika in, ko bo zrastel saj ne bo znal sam zase poskrbeti še vedno bo klical mamo pa, ko bo k njej prišel na ubisk ja mama saj imaš ti vedno prav pa daj no saj ima svoje mišlenje sam razmišlja in sam se zna odločat. Ja mama vedno boš imela ti prav TO NI RES! NI RES!

 

ŽAL MAMA TI SI LE ČLOVEK KOT JAZ IN VSI DRUGI, NISI GLAVNA IN NISI NIČ DRUGAČNA OD MENE VEŠ ZAKAJ, KER TAKO KOT JAZ DELAŠ NAPAKE AMPAK ŽAL JAZ SEM TVOJ OTROK IN NEKOČ BOM ODŠEL, SI ZGRADIL NOVO ŽIVLJENJE KOT BOM SAM ŽELEL, TVOJA PRAVILA PA BODO SLAVALA PO VODI IN NADZOR NAD MANO. Jaz bi se malo zamislila, če želiš uničit otroka, ga uniči s tem samo potem se spovni name, da boš sama kriva, res je, da nismo vsi enaki ampak vsi pa enako rabimo!

 

In kdor rabi nadzor mame in ,da mu pride to ful v korist, ko bo starejši so zelo redki, veš pa zakaj, ker tu v našem življenju ni samo mama in starši, vsi vplivajo na nas, učitelji, prijatelji...in žal tudi mama ne more na vse vplivati.

 

PRIJATELJSTVO ( je pa pomembno prav zaradi tega, ni prijateljstvo zato zgrajeno, da bi mi ljudje izkoriščali druh drugega, da bi lahko ločili med besedo mamo in sin , prijateljstvo je samo nek stik, ki dva človeka močno poveže, to pomeni,da lahko poveže med sabo tudi mamo in sina, tako si lahko bolj zaupata in če bi se bolje zaupala to pomeni, da veliko lažje rešita težave oziroma težav sploh nimata, ker sta si blizu, oba vesta, da sta oba človeka iz krvi in kože, oba odprta druh do drugega in kako naj drugače rečem kot, da je to prijateljstvo.

 

S to ljubeznijo, se da pogovoriti odkrito drug do drugega, saj nima pomena kako se reče prijateljstvo ali drugače ,pomembno je, da sta si blizu in, da nima problem en drugemu povedati problem, da sta odkrita.

 

Imam pa še neko mnenje:

 

Veš zakaj ne bi smela mama voditi vedno, ker mama te lahko nauči copate obuti, zobe umiti, te za

ščititi pred nevarnostjo naprimer če pride avto nasproti, da ve, da se moraš umakniti, to je neka začetna vzgoja

otroka kajne ampak mama lahko rodi sina pri 24 letih pa sem prepričana, da ima vsak človek res različne situacije v življenju

in potem če vprašaš mamo za pomoč, da ti ona pomaga in reši in nadzoruje in vpraša sin mamo, mama kaj bi ti

naredila imam problem, misliš,da v teh 24 letih je mama izkusila vse situacije kar jih je, da ona zna

sinu svetovat kaj mora naredit, odgovor je dejstvo ne ni, ona ne ve vsega

 

in ne more namesto njega nekaj naredit, lahko reče kaj bi ona naredila, ne more pa reči sinu,da ti naredi nekaj kar on ne bi naredil, to ne gre, on je človeško bitje ima druge lastnosti, tako ima tudi mama, prav zato mu more dati svobodo, ker ona ne ve vsega je le iz krvi in kože, tako kot se je ona rodila, se je tudi njen sin, bodimo realni, mama bo umrla, sin bo živel svoje življenje, tu je neka meja.

 

Časi se spreminjajo, gremo naprej, ljudje smo različni, sin bo moral iti sam naprej brez mame.

[mayita]

seveda rabi otrok oboje in to bi moral dajat vsak starš ne da en da eno drugi drugo to zame ni dobro.jaz mojemu dajem meje in tudi popustim ko moram, tako se nuči zaupati.če pa en dela eno drugi starš drugo otrok točno polj ve kaj pri enemu lahko pri drugemu pa ne in to razdvojuje otroka,psihološko gledano.in ko pridejo v puberteto je en starš sovražnik drugi pa prijatelj ,žal se ne strinjam z tem,pogledom oba morata biti oboje,če hočemo spraviti gor celostno osebnost.pol začne otrok avtomatično lagati ali skrivati.

vsak starš mora dajati meje in popuščat.kaj ti misliš da če sem jaz otrokov prijatelj polj mu bom pa vse dopuščala, a ti svojim prijateljem dopuščaš da ti skačejo po glavi,da se ti lažejo,jaz jim ne.

otrok se rodi kot celostna osebnost mi ga moramo samo sm pa kje malo usmerit,moramo mu biti prijatelj da ko je v težavah se nam zaupa in moramo mu biti učitelj da ve da lahko računa tudi na nas ko kaj ne zna....pa da me ne boste razumeli narobe jaz mu ne bom edini prijatelj to je polj posesivnost.vsak otrokov prijatelj je oseba zase.ko otrok odraste ali ko otrok raste včasih ve več kot mi in se mi učimo od njega in to mu daje samozavest,če boste pa špilal samo avtoriteto nad njim bo otrok brez samozavesti in tudi spoštoval vas ne bo,kot tudi obratno če mu boste vse dopuščali bo otrok mislil da ve več od vas in vas bo imel za neumne....

z otrokom je treba delati kot z odraslo osebo,kajti otroci so veliko bolj dojemljivi kot odrasli...

[mayita]

Razlika je. Prijatelju bi jaz povedala, da kaj vidim drugače, da se s kakšnim dejanjem ne strinjam, ne bom pa prigovarjala(!). Otroku, si predstavljam, je treba kaj kdaj večkrat ponovit. Sploh kadar išče, pritiska, poskuša. Za kazen brez televizije nekaj dni, lahko pomeni nekaj dni celodnevnega pregovarjanja, pogajanja, dopovedovanja,... Prijatelju tako nikoli ne težimo, ko vidimo, da dela drugače kot je v našem prepričanju dobro. Tole samo za primer.

Smo pa otroku nekakšni prijatelji, ko se ga vpraša kakšen je bil njegov dan, zakaj misli, da se slabo počuti, kaj misli bi bilo najbolje po njegovem naredit, ko je sosedu razbil šipo,... vsi domači ''postopki'' vendarle ne morejo it samo po prijateljskem kopitu.

Res je vse to odvisno tudi od karakterja otroka. So bolj mirni, bolj dovzetni, bolj igrivi...

 

Ne vem zakaj se nam otroci po tvojem ne zdijo enakovredna bitja? Saj sem zgoraj napisala, da naj se jih spoštuje kot duše enakovredno.

jaz tudi otroku ne težim po mojem prepričanju otrok je oseba zase in njebu bo vrejetno bilo in pasalo drugo kot meni.zato mu jaz ne težim. fora je v tem da do takih situacij kot jih goraj pišeš je treba otroku že takoj dopovedat in pol ne pride do razbitih šip.če ti delaš z otrokom kot enakovrednim bitjem pol mu velikokrat ni treba tudi nič razlagat ampak otrok sam dojame, če pa ti praviš on tega ne more razumeti ja pol dobiš pa razbito šipo ali povoženega otroka.ali muprepoveš gledat televizijo ,do tega sploh ne bi prišlo če bi imeli ravnovesje v vzgoji.

koliko staršen recimo dedk umre in mu ne povedo da je umrl ampak mu napletejo zgodbice pol k je pa večji mu nekdo umre in se mu cel svet poruši o tem govorim da otrokom skrivamo preveč stvari in s tem jih delamo neenakovredne.

ko zlagamo drva pravimo mu ni treba delat ker je še majhen,ko kuhamo mu pravimo pojdi stran k je vroče....ko šivamo mu rečemo pojdi stran se lahko pikneš,sori otroci so sposobni vsega in prej se naučijo prej so samostojni....

moj ima ravno zdaj obdobje testiranja do kere meje lahko gre mu kar direk povem ta ja to ne če mu bom zdaj popuščala z igovorom da je še majhen se ne bo naučil ali se mu bo kasneje zdelo čudno zakaj sem prej lahko to delal zdaj pa ne smem..

moramo pa gledat ja kaj je v otrokovi zmožnosti kot tudi pri pri prijateljih vemo da eni dojamejo nekaj drugi pa ne pa zato en prijatelj ne bo boljši prijatelj kot drugi....

[aboyanasanna]

Prijateljstvo je pa tako, mama je naša, da nas vzgoji, tako je

ampak veliko otrok gre od doma, si ustvari svoje življenje, kdor

se med sabo sprejme tak kot je, tudi če sta si različna, bo še vedno

hodil k mami in imel zaupanja vreden in lep odnos.

 

Odvisno od človeka? =)

[aboyanasanna]

Tisti z razbito šipo sem imela v mislih nenamenskega razbijanja. Itak se veliko otrok poskrije po dogodku. Jaz bi v takem primeru želela, da se otrok opraviči, da ni bilo namerno in plačala za škodo.

 

 

Nisem nikjer napisala, da bi otroku težili. Njemu je potrebno dopovedovati, dajati zgled....

Mogoče imaš ti srečo, ampak niso vsi otroci taki, da se jim lahko takoj v prvo dopove.

 

Kot sem rekla posledice, če bi razbil šipo k bi bil dovolj velik, bi mu mogoče naložila

kakšno delo, k njemu ni všeč in tu so posledice, najti nekaj groznega zanj in to bi moral

narediti do konca, če bi bil večji bi pač moral plačat za škodo s prihranki ali delom.

 

V tem je tudi samostojen prevzame odgovornost !

[aboyanasanna]

seveda rabi otrok oboje in to bi moral dajat vsak starš ne da en da eno drugi drugo to zame ni dobro.jaz mojemu dajem meje in tudi popustim ko moram, tako se nuči zaupati.če pa en dela eno drugi starš drugo otrok točno polj ve kaj pri enemu lahko pri drugemu pa ne in to razdvojuje otroka,psihološko gledano.in ko pridejo v puberteto je en starš sovražnik drugi pa prijatelj ,žal se ne strinjam z tem,pogledom oba morata biti oboje,če hočemo spraviti gor celostno osebnost.pol začne otrok avtomatično lagati ali skrivati.

vsak starš mora dajati meje in popuščat.kaj ti misliš da če sem jaz otrokov prijatelj polj mu bom pa vse dopuščala, a ti svojim prijateljem dopuščaš da ti skačejo po glavi,da se ti lažejo,jaz jim ne.

otrok se rodi kot celostna osebnost mi ga moramo samo sm pa kje malo usmerit,moramo mu biti prijatelj da ko je v težavah se nam zaupa in moramo mu biti učitelj da ve da lahko računa tudi na nas ko kaj ne zna....pa da me ne boste razumeli narobe jaz mu ne bom edini prijatelj to je polj posesivnost.vsak otrokov prijatelj je oseba zase.ko otrok odraste ali ko otrok raste včasih ve več kot mi in se mi učimo od njega in to mu daje samozavest,če boste pa špilal samo avtoriteto nad njim bo otrok brez samozavesti in tudi spoštoval vas ne bo,kot tudi obratno če mu boste vse dopuščali bo otrok mislil da ve več od vas in vas bo imel za neumne....

z otrokom je treba delati kot z odraslo osebo,kajti otroci so veliko bolj dojemljivi kot odrasli...

 

Nihče ni rekel, da se mu popušča, prevzame odgovornost nad dejanjem, to je tudi svobodno gledano, če

otroka obravnavamo kot svobodnega, mora sam plačati škodo ali s čim zamenjamo....

 

Pupuščanje ni to kar omenjam, da je svoboda, v življenju ni popuščanja so posledice, če

nekaj razbiješ potem plačaš ampak če otrok nekaj želi, mora priti sam do tega ampak ti mu ne rečeš NE

njegova je izbira, če rečeš NE boš igral vijoline, ker tebi to ni všeč, če mu daš neko opravilo

počisti HODNIK, če reče NE, bi mu to pustila, da prideš do odgovora JA, se mora nekje naučit

zato lahko to delaš z zvijačami, ga pošleš k prijateljici, k drugim ljudem, k to opravlajo k čistijo

in, ki otroci pomagajo čistit naprimer ali odrasli....čisto drugače je pri tujcih kot doma.....

 

Učiti se da z zvijačami, moraš poskusit. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

 

Jaz bi pa plačala, ker bi bilo nenamerno. To se dogaja vsem. Če bi bila šipa posledica kake dejavnosti bi pa le rekla, da je naslednjič dobro pogledat za bolj primeren prostor.

 

Če bi bilo nenamerno, kaj če ne bi bilo???

[viyola]

Kot sem rekla posledice, če bi razbil šipo k bi bil dovolj velik, bi mu mogoče naložila

kakšno delo, k njemu ni všeč in tu so posledice, najti nekaj groznega zanj in to bi moral

narediti do konca, če bi bil večji bi pač moral plačat za škodo s prihranki ali delom.

 

V tem je tudi samostojen prevzame odgovornost !

 

S tem..najti nekaj groznega zanj...ne vem, nooo..

s takim ravnanjem je čisto možno, da bi te otrok dojemal kot nekaj NAD seboj...

Sploh, če govorimo o nenamernem razbijanju..kar se lahko naredi vsakemu,

[aboyanasanna]

S tem..najti nekaj groznega zanj...ne vem, nooo..

s takim ravnanjem je čisto možno, da bi te otrok dojemal kot nekaj NAD seboj...

Sploh, če govorimo o nenamernem razbijanju..kar se lahko naredi vsakemu,

 

Res odvisno od starosti otroka in od situacije, nikoli nisem prav posebno pisala vsako situacijo posebaj, ker se je potrebno

najprej v situacijo postaviti in jo videti, nimam otrok in tudi upam, da jih ne bo, lahko pa kdaj kaj tukaj napišem. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

 

Se ne strinjam z Mihelo, imam svoje mnenje in mišlenje in tudi življenje.

 

In res ogromno situacij z ljudmi in dobro opazujem okoli sebe, tako, da lahko marsikaj povem glede tega področja, sem pa pisala

nekako za vse otroke/ odrasle ,ker jaz na vse gledam enako. Če se malo poglobiš v moje pisanje mogoče kaj dobrega vidiš.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

[viyola]

Potem bi obveljal mayitin post, da je treba prej poskrbet, da se to sploh ne zgodi.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png ja NAD in ne prijateljico..

 

Itak..otroci so različnih karakterjev, različne osebnosti, pa čeprav iste krvi.

Prvo, kar je po mojem priporočljivo je, da je starš kot osebnost zrel..v vseh pogledih..

šele tako bo lahko dober starš svojim otrokom. In kot dober starš bo vedel, kdaj

je potrebno kaj bolj na ostro, in kdaj te otrok potrebuje kot prijatelja.

Starševstvo je odgovornost..ne vem..delat na sebi, opuščati vzorce, ki jih je potrebno opustit..

Ker..lahko naredijo svojemu otroku možno da čisto nevede in nehote težko popravljivo škodo.

Ne poznam staršev, ki nebi imeli svoje otroke radi..čeprav je možno, da na prvi pogled izgleda tako.

[aboyanasanna]

Itak..otroci so različnih karakterjev, različne osebnosti, pa čeprav iste krvi.

Prvo, kar je po mojem priporočljivo je, da je starš kot osebnost zrel..v vseh pogledih..

šele tako bo lahko dober starš svojim otrokom. In kot dober starš bo vedel, kdaj

je potrebno kaj bolj na ostro, in kdaj te otrok potrebuje kot prijatelja.

Starševstvo je odgovornost..ne vem..delat na sebi, opuščati vzorce, ki jih je potrebno opustit..

Ker..lahko naredijo svojemu otroku možno da čisto nevede in nehote težko popravljivo škodo.

Ne poznam staršev, ki nebi imeli svoje otroke radi..čeprav je možno, da na prvi pogled izgleda tako.

DA JIH IMAJO RADI VSI???

 

copy paste

 

 

Ravno to je preveč vsega ja, ko se staršom nabere preveč vsega je pa lahko vsak drugi kriv na koncu je tu otrok...

Zakaj mame rojevajo otroke če pa potem rečejo je že preveč vsega, sem izmučena in potem se znese nad otrokom, ker

ima ona probleme, veš kaj če si se že odločil, da boš rodil otroka pa ga spravil na svet pogoltni dol slino in nehaj težiti

pred otrokom in jamrati kok je preveč vsega, sam si izbral, zdaj pa trpi....to mi gre ful na živce mame izberejo otrok....

s tem izberejo vso odgovornost, kaj pol jamraš, saj si želela biti mama, mislim, da to ni opravičila če se kdo znese

nad otrokom tisti trenutek samo zato, ker je utrujen, zmatran, ti si izbral otroka kaj si potem pritožuješ, ni lahko biti mama

ampak imamo neko svojo lastno izbiro ali bomo rodile, ali si želimo otroka??

kaj pa otroci, imajo izbiro, katera mama ga je rodila, kdo ga vzgaja?? NE, nima. Vsak počisti za svojim pragom ane, otrok je

drugi človek in zdaj, ko si ti zmatran se ZNESEŠ NAD OTROKOM primer POČISTI ZA SVOJIM PRAGOM, NE PRED DRUGIM

K NISO SAMI IZBIRALI, MAMA JE ZA VSE ŽIVLJENJE, ne samo za en dan, MARSIKDO TEGA SPLOH NE RAZUME, še, ko

otrok zraste, ko bo velik bo kdaj rabil pomoč in obratno.

Znajo ful izkoristit, veš kdaj bodo izkoriščali, ko mu ne boš postavil mej, fora je v tem, da daš otroku svobodo,da se sam

nauči, da ga izoči, da mu ti ne pomagaš ampak mu sama izkušnja pove, da je nekaj delal narobe, ko mu ti pomagaš

pa popuščaš, to ne pride v poštev, sam mora videti kaj je storil.....

to ni popuščanje ampak učenje, če boš ti tulil nanj to delaš narobe, misliš, da bo dojel, dojel bo, ko bo videl sam in, ko

bodo posledice prišle.

MAME NABAVIJO OTROKE, JIH PRINESE ŠTORKLJA, KER JIH IMAJO VSI IN BI RADI ŠE ONI IMELI IN POTEM DAJO OTROKU

IME KOT SOSEDOVI PUNČKI IN TEKMUJEJO, KDO JIH BO VEČ IMEL...........TO JE NEK STANDART, DA PAČ OTROKA V DRUŽINI MORAŠ IMETI, DRUGAČE NISI TAK KOT OSTALI......

VELIKO PRIMEROV JE TAKIH....SAMO ŽELJA IMETI OTROKA NI PRAVO, ČE SE NE ZAVEDAŠ, DA BO OTROK ŽE KO BO STAR 30

LET MOGOČE KDAJ PRIŠEL DO TEBE IN RABIL POMOČ! TISTA DRUŽINA, KI BO OHRANILA DOBRE STIKE BO POMAGALA DRUG

DRUGEMU, tista k ne bo, bo mladina obrala svojo pot.

DELO: mama ni lahka.

 

Če jih imajo vsi tako radi ?? NAJ ME ŠTORKLJA BRCNE

 

OČITNO JIH NIMAJO DOVOLJ....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[aboyanasanna]

http://med.over.net/forum5/read.php?11,7197406

 

Med starši in otroki naj bi bila neka posebna vez, brezpogojna ljubezen. Pa kljub temu beremo - tudi na tem forumu - bridke zgodbe o tem, ko starši kot da svoje otroke sovražijo. Mogoče je to malce prehuda beseda, pa vseeno. Kako je to mogoče?

 

pa tudi zato, ker te družba danes, če nimaš otrok, obsodi za egoista in čudnega, pa si potem taki, ki jih skrbi kaj si mislijo drugi naštimajo otroka ali dva, žal ne zato, ker bi si jih sami tako želeli, ampak potem pa sledi tisto kar opisuje "čisto jasno".
Al pa, ko ženska hoče obdržat tipa in namerno zanosi. Tip jo potem nima nič raje, ona svojo obsesijo prenese na otroka in ko se ta ne obnaša v skladu s pričakovanjem, ga ona "kaznuje", on pa ravno kontra odreagira kot je hotela.

 

rodi se drugačen otrok, kot so si ga starši želeli

 

 

....marsikaj bi se našlo..

[viyola]

Aboyanassana..preden nekdo postane starš, je dobro , da prečisti in se znebi možnih negativnih vzorcev,

ki jih je dobil od svojih staršev ali kako drugače. Če ne, je najbolj verjetno, da jih bo prenesel na svoje

otroke..družinska karma..Jaz se ne obremenjujem z drugimi, sploh ne glede razlogov,zakaj ima nekdo

več otrok, zakaj jih kdo nima..Dobro pa je , da tisti, ki niso imeli takšnega otroštva, kot so si ga želeli,

kot si ga vsak otrok zasluži...odpustijo svojim staršem, se čimprej postavijo na svoje noge, se naučijo

imeti radi sebe..Ne zaradi nikogar drugega, kot zaradi sebe. Da lahko živijo čisto zares svoje

življenje. Dokler si vpet v sovraštvo do svojih staršev, v obsojanja, v karkoli, kar te drži nazaj,

ne moreš narediti koraka naprej..k samemu sebi..

[aboyanasanna]

Aboyassana..preden nekdo postane starš, je dobro , da prečisti in se znebi možnih negativnih vzorcev,

ki jih je dobil od svojih staršev ali kako drugače. Če ne, je najbolj verjetno, da jih bo prenesel na svoje

otroke..družinska karma..Jaz se ne obremenjujem z drugimi, sploh ne glede razlogov,zakaj ima nekdo

več otrok, zakaj jih kdo nima..Dobro pa je , da tisti, ki niso imeli takšnega otroštva, kot so si ga želeli,

kot si ga vsak otrok zasluži...odpustijo svojim staršem, se čimprej postavijo na svoje noge, se naučijo

imeti radi sebe..Ne zaradi nikogar drugega, kot zaradi sebe. Da lahko živijo čisto zares svoje

življenje. Dokler si vpet v sovraštvo do svojih staršev, v obsojanja, v karkoli, kar te drži nazaj,

ne moreš narediti koraka naprej..k samemu sebi..

 

Vsak je drugačen človek, da , upam, da to ne leti name, ker ne pišem vse zaradi mojih

staršev, gledam še druge okoli sebe, niso tako dobri kot ti misliš, da so in nima vsak

rad svoje otroke, niti ni dovolj zrel.

[mayita]

Tisti z razbito šipo sem imela v mislih nenamenskega razbijanja. Itak se veliko otrok poskrije po dogodku. Jaz bi v takem primeru želela, da se otrok opraviči, da ni bilo namerno in plačala za škodo.

 

 

Nisem nikjer napisala, da bi otroku težili. Njemu je potrebno dopovedovati, dajati zgled....

Mogoče imaš ti srečo, ampak niso vsi otroci taki, da se jim lahko takoj v prvo dopove.

ja no sej sem mislila tako ko si rekla da prijateljem ne težiš če se ne strinjajo s tvojim prepričanjem,mogoče sem te narobe razumela.

ja sej otrok zakaj se skrijejo po dogodku, ker ne vidijo zaupnika v tebi ali prijatelja, ne bodo se šli skrivat pred prijateljem ,a ne? seveda se strinjam s tabo, vedeti mora da je nekaj naredil narobe in tudi da se da popravit,jaz moram biti sigurna, da ko bo otrok v težavah, da bo prvo poiskal mene in ne drugih ali celo pobegnil od doma ali zato da prikrije naredil še eno dodatno neumnost,. v tem govorim da moramo biti otrokov prijatelj....

lej lili sej nisem rekla da se mojemu da v prvo dopovedat itak da ne,je pa treba tako narediti da se zaveda svoje napake in polj jo težje ponovi.ne pa da se otroku rečen ne brez razlage sej itak ne razume ali ne dojema.in če ti otrok nagaja in rečeš nehaj ali greva domov in polj še nagaja in to trikrat ponoviš, otrok ali neha ali pa ne, ti pa še vedno ne greš domov.

če meni nagaja mu rečem nehaj in če ne neha greva domov in to je že zadostna kazen pa tudi če na poti domov pol pozabi zakaj je šel v prvo domov, ampak ko bo naslednjič prišel na igrišče bo točno vedel da ne sme nekaterih stvari delat, če ne bova šla domov.

večina staršev zraven reče pa še, ne boš gledal televizije, ker si nagajal na igrišču, sami pa ppopustijo in ostanejo na igrišču, doma jih pa kaznujejo za nekaj kar je naredil nekje drugje.zakaj sej doma je verjetno priden.otrok najbolj dojema v istem trenutku in najbolj se nauči da dobi kazen takoj in da prevzame odgovornost takoj.

ali pa jim dajo gledat risanke otrok ponavlja kar vidi v risanki ne vede je poreden in polj starši ne prevzamejo svoje odgovornsti in se posvetijo risanke in pogledajo zakaj se otrok tako obnaša, ampak enostavno rečejo ne boš več gledal risanke ali televizije en teden ker me ne poslušaš.namesto da bi mu dali gledat brez besed drugo risanko saj otrok ni kriv on vidi kar mu mi kažemo.

[Brezo]

brezo pa na podlako česa to trdite,vsak otrok se rodi kot duhovno bitje.

novodobne otroke je ženska v članku ki si ga na popal omenjala in se mi zdi mimo.ker pred 100leti niso morali izmeriti avre tako da tole besedičenje je v brezveze.kokr jaz vem so pred mnogimi leti bili ljudje sposobni govoriti po 24 jezikov pri tridesetih letih so osvajali svet itd.

meni se zdijo teli novodobni otroci čisto isti kot pred tisočimi leti mogoče še malo bol zabiti zaradi šolskega sistema in takih predavan ki so zdaj skoraj vsak teden v kakšnem kraju,ki filajo starše kako so zdaj otroci nekaj posebnega zato jih ne znamo krotiti,namesto da bi priznali da odrasli niso imeli prave izobrazbe.....

 

Jaz ne trdim ničesar, sem samo pripopal nekaj kar je po drugi strani nekako logično, vsaj za mene...tale ženska je pa imela več kot 10.000 intuitivnih vpogledov v človečke+ informacije iz najvišjih duhovnih ravni...glede na to k s čim se ukvarjaš, bi ti morala biti razlika znana oz. razumljiva...

 

Izraz "novodobni" je pač new age izraz...če misliš da pred 100 leti še niso znali zmeriti aure (kar jo tudi še danes ne znajo), to še ne pomeni, da jo niso nekateri bili sposobni videti...

 

Zdaj mi pa povej enega slovenčka ali pa ljudeka, ki je prebival na področju današnje SLO in je znal 24 jezikov, ker meni ni noben znan...100 let nazaj je bil večinoma že ves svet "osvojen", v bistvu so lahko samo še vojskovali in kradli eden drugemu...

 

Izobrazba pri vzgoji igra določeno vlogo, ampak še pomembnejši dejavnik je karakter staršev in njihovo obnašanje, ne samo naučeno znanje...Duhovne bukvice namreč pravijo, da je cilj izobrazbe naučiti človeka dobrega značaja...

[mayita]

Jaz ne trdim ničesar, sem samo pripopal nekaj kar je po drugi strani nekako logično, vsaj za mene...tale ženska je pa imela več kot 10.000 intuitivnih vpogledov v človečke+ informacije iz najvišjih duhovnih ravni...glede na to k s čim se ukvarjaš, bi ti morala biti razlika znana oz. razumljiva...

 

Izraz "novodobni" je pač new age izraz...če misliš da pred 100 leti še niso znali zmeriti aure (kar jo tudi še danes ne znajo), to še ne pomeni, da jo niso nekateri bili sposobni videti...

 

Zdaj mi pa povej enega slovenčka ali pa ljudeka, ki je prebival na področju današnje SLO in je znal 24 jezikov, ker meni ni noben znan...100 let nazaj je bil večinoma že ves svet "osvojen", v bistvu so lahko samo še vojskovali in kradli eden drugemu...

 

Izobrazba pri vzgoji igra določeno vlogo, ampak še pomembnejši dejavnik je karakter staršev in njihovo obnašanje, ne samo naučeno znanje...Duhovne bukvice namreč pravijo, da je cilj izobrazbe naučiti človeka dobrega značaja...

teh 100 let sem vrgla gor samo za primerjavo lahko rečem tudi 300let,point je da so znali,tale ženska a je živela pred stotimi leti da lahko dela primerjavo.duhovniki so znali .karakter staršev ja sam kaj k so vsi ti starši šli skozi izobraževalne centre.pol mi pa povejte razlog zakaj so vsi ti seminarji tako polni,če starši vedo kaj delajo.kdo je ta ženska? a veš da je avra tudi trenutno stanje in se spreminja,lahko si enkrat tak enkrat tak.....avra človeka ki se tepe je drugačna kot takrat ko sedi.avra žalujočega človeka je drugačna kot veselega.avra bolnega ćloveka je drugačna od zdravega,ne morete ocenjevati inteligence po avri....

[Brezo]

teh 100 let sem vrgla gor samo za primerjavo lahko rečem tudi 300let,point je da so znali,tale ženska a je živela pred stotimi leti da lahko dela primerjavo.duhovniki so znali .karakter staršev ja sam kaj k so vsi ti starši šli skozi izobraževalne centre.pol mi pa povejte razlog zakaj so vsi ti seminarji tako polni,če starši vedo kaj delajo.kdo je ta ženska? a veš da je avra tudi trenutno stanje in se spreminja,lahko si enkrat tak enkrat tak.....avra človeka ki se tepe je drugačna kot takrat ko sedi.avra žalujočega človeka je drugačna kot veselega.avra bolnega ćloveka je drugačna od zdravega,ne morete ocenjevati inteligence po avri....

 

Nima smisla, da se spuščaš v mistiko, če ti še osnove niso čisto jasne, zlasti kar se jasnovidnosti in telepatskega sporazumevanja z najvišjimi sferami tiče...kar ta ženska je sposobna...Se pač na notranjem "monitorčku" primerja stanje pred 100 leti in sedaj, kot dva compa ali en comp razdeljen na dve polovički ali še več delov...njej so bile pa informacije tudi telepatsko sporočene, kar pomeni isto kot da bi človeček na pol spal, nekdo zraven bi mu pa govoril statistiko...klasika...

 

Kar pa dalje opisuješ...spreminjajo se zunanji sloji aure in ne globji oz. notranji, te se spreminjajo samo, ko pride do korenitih sprememb v miselnosti, čustvovanju, karakterju ali po domače povedano, ko človek duhovno napreduje...In če še ne veš inteligenca se lahko presodi tudi po notranji plasti aure zlasti tiste okoli glave, ki kažejo možgansko aktivnost...da se pa bolj zanesljivo zve koliko je kakšen človek inteligenten, se pa dobi informacija na drugačen način, tudi iz aure...Za telepatijo mora namreč tudi aura biti namagnetena z določenimi substancami iz določenega področja...Nekateri ljudeki lahko dobijo informacije oz. so sposobni z intuitivnim vpogledom razbrati koliko je kdo napreden, inteligenten, itd...če pa tse tebi ne sanja najbolj o temu pa najbolje, da povprašaš kakšne tarot ali angelske karte, lahko tudi magično kuglo...mogoče se ti pa kaj pobliskne...Če ne prej takrat, ko bo zunaj treskalo in grmelo...Kako pa misliš da indijanski šamani dobivajo informacije oz. se pri njih določeno znanje prenaša naprej...

 

Zakaj so seminarji polni...mogoče pa imajo dober marketing...kaj pa če zna kdo dobro propagirat gluposti...Kakšni seminarji o čemu...To o bebicah je bilo samo tako malo izven konteksta, ker so nekatere stvari pač zaniumive, kdor jih opazi. To sploh ni glavna snov kar je ta ženska govorila...Direktnega odgovora pa ne bom podal, ker je bil že nakazan in to ne v tej temi...

[mayita]

izgleda sem te užalila,te nisem hotela,zadnje čase je kar veliko takih ludekov k kar neke telepatska znanja dobivajo,od višjih mojstrov zakaj ne poveš njenega imena?

drugače pa ne uporabljam nobene magične krogle ali angelskih kart.....ne rabims tem privabljat ljudi....jaz sem bolj za ta resne zadeve in ne igrice.....

[mayita]

http://svet-anglescine.com/stran/Poliglot%20Joseph%20Caspar%20Mezzofanti

[mayita]

http://www.casnik.si/index.php/2011/01/28/vipavski-poliglot/

http://www.jurisprudentia.net/index.php?option=com_content&task=view&id=460&Itemid=42

[Mihela]

mogoče me niste najbolj razumeli...

fino pa da se razmišlja...

na primer moja deklica stara štiri in pol, sama odloča kaj se bo oblekla, skupi sva pred omaro, izbere spodnje hlačke, izbere spodnjomajčko, vendar če se meni zdi mrzlo jo vodim in ji povem da so nujne žabice, in potem ona izbere izmed tistega akr je... ne more se po zimi obleč poletna oblačila... zato ima mene, da jiidam vedeti kje lahko izbira...

tako vodenje...

ne gre za nek teror, ampak za vodenje...

če vprašam otroka, bi mi pomagala pri kosilu, bom besedo ne popolnoma razumela in spoštovala

če pa rečem, mudi se mi, rabim tvojo pomoč, pridi in mi pomagaj... potem, razen e bo imela jasen argument ( to gre bolj za večje otroke), ne ne bo imel nobene možnosti...

take vrste vodenja sem mislila...

so stvari, kjer se lahko pogajamo na veliko

so stvari, s katerimi se ne pogajam...

od zadaj pa je vedno ena sama motivacija...

koristiti otroku....

tko da

mislim da si še zelo mlada Aboy.... in še predeluješ fazo upora staršem

jaz vem, da sem nepopolna, moji otroci tudi, zato, kadar imajo težave ali kako ušpičijo, vedo, da se vedno lahko zanesejo name... vedno...

vendar to niti najmanj ne zmanjša dejstva, da sem jaz odgovorna pred vsemi zakoni za njih, torej imam s tem tudi kako pravico, ne le dolžnost, se ti ne zdi http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png