Vzgoja otrok

[aboyanasanna]

mogoče me niste najbolj razumeli...

fino pa da se razmišlja...

na primer moja deklica stara štiri in pol, sama odloča kaj se bo oblekla, skupi sva pred omaro, izbere spodnje hlačke, izbere spodnjomajčko, vendar če se meni zdi mrzlo jo vodim in ji povem da so nujne žabice, in potem ona izbere izmed tistega akr je... ne more se po zimi obleč poletna oblačila... zato ima mene, da jiidam vedeti kje lahko izbira...

tako vodenje...

ne gre za nek teror, ampak za vodenje...

če vprašam otroka, bi mi pomagala pri kosilu, bom besedo ne popolnoma razumela in spoštovala

če pa rečem, mudi se mi, rabim tvojo pomoč, pridi in mi pomagaj... potem, razen e bo imela jasen argument ( to gre bolj za večje otroke), ne ne bo imel nobene možnosti...

take vrste vodenja sem mislila...

so stvari, kjer se lahko pogajamo na veliko

so stvari, s katerimi se ne pogajam...

od zadaj pa je vedno ena sama motivacija...

koristiti otroku....

tko da

mislim da si še zelo mlada Aboy.... in še predeluješ fazo upora staršem

jaz vem, da sem nepopolna, moji otroci tudi, zato, kadar imajo težave ali kako ušpičijo, vedo, da se vedno lahko zanesejo name... vedno...

vendar to niti najmanj ne zmanjša dejstva, da sem jaz odgovorna pred vsemi zakoni za njih, torej imam s tem tudi kako pravico, ne le dolžnost, se ti ne zdi http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Jah težko je to kaj kdo misli sploh pa te ne poznam in ne vem, saj to je le forum,

težko je to po forumu...

 

vsak razume lahko nekako drugače saj poskušam jasno pisat ampak kaj kdo misli in razume je težko razložit

sploh pa za nekoga je lahko drugačen pomen v besedi, kot pa ti pišeš in potem te sprašuje točno kaj misliš in poskuša razumeti...

 

Včasih pa enostavno ne znaš točno priti do tiste točke in človeku razložit, marsikdo ve kaj misli ampak potem se zaplete

pri razlagi in ne more, ne znajo vsi razlagati. Čeprav za sebe lahko rečem, da poskušam in ,da večina razume, če pa vprašaš

koga drugega, ti ne bo znal izrazit, moraš biti nekako človek za to, da misli spraviš na nek forum ali na papir.

 

Ali sploh pogovor med človekom, ne predelujem fazo staršev, staršev ni več pri meni, jaz živim pa svoje življenje, saj

pravim lažje je misliti kot razložiti.

 

Če bi šla še v tisto , da nekomu res razložiš bistvo, da razume tvoje razmišlanje, bi mogla premisliti kako se izrazit.

[Mihela]

Lahko ja, da tudi jaz ne znam povedati... zadnje čase opažam, da me ljudje ne razumejo najbolj

marsikaj, kar praviš razumem in se strinjam... ( da imamo tudi starši napake, da smo v nekem temeju enakovredni in da je najpomembnejše, da starši vidijo svojega otroka, da razvijejo bližino in zaupanje, in ja, da bo otroka vzgajalo še marsikaj ne le ti, kot starš... da se morajo razviti odgovornost za svoje delovanje,pa še kej druzga, )

sam mi pač izkušnje pravijo, da ni dovolj samo fer prijateljski odnos... tudi otroci se ne rodijo svetniki, in ko si nekaj želijo, te znajo peljat žejnega čez vodo in če nimač zbratnosti in notranje trdnosti.... ni lušo ,kar sledi ....ne za otroka ne za starša....

poznam pa fazo, ko sem videla pri svojih starših le kaj so slabo naredili in ko sem bila prepričana, da bom jaz pa to povsem drugače, z več spoštovanja do otrok.... ma zdej vem, da so bli čist dobri starši in pa tudi, da če sem osredotočena na tisto, kar so dobro naredili, da je tega neizmerno več kot tistega, kar so naredili slabo in da sem rabla, za to, da sem, kar sem, tudi vse tisto, kar jim ni ratalo in da je marsikaj, kar jim ni ratalo, bilo v soodvinsosti od mene, ker sem tudi kot otrok že prišla z neko svojo naravo, ki se je odzivala na določen način in spodbujala določene njihove odzive... nič ni črno belo, stvari so bolj zapletene, in mislim, da dokler nismo v tej vlogi, dejansko v starševski vlogi, da imamo lahko več iluzij kot si mislimo .... otroci niso lahko vodljivi angelčki, ki bodo vedno dobri, če si ti vedno dober in poštevn...

[aboyanasanna]

Lahko ja, da tudi jaz ne znam povedati... zadnje čase opažam, da me ljudje ne razumejo najbolj

marsikaj, kar praviš razumem in se strinjam... ( da imamo tudi starši napake, da smo v nekem temeju enakovredni in da je najpomembnejše, da starši vidijo svojega otroka, da razvijejo bližino in zaupanje, in ja, da bo otroka vzgajalo še marsikaj ne le ti, kot starš... da se morajo razviti odgovornost za svoje delovanje,pa še kej druzga, )

sam mi pač izkušnje pravijo, da ni dovolj samo fer prijateljski odnos... tudi otroci se ne rodijo svetniki, in ko si nekaj želijo, te znajo peljat žejnega čez vodo in če nimač zbratnosti in notranje trdnosti.... ni lušo ,kar sledi ....ne za otroka ne za starša....

poznam pa fazo, ko sem videla pri svojih starših le kaj so slabo naredili in ko sem bila prepričana, da bom jaz pa to povsem drugače, z več spoštovanja do otrok.... ma zdej vem, da so bli čist dobri starši in pa tudi, da če sem osredotočena na tisto, kar so dobro naredili, da je tega neizmerno več kot tistega, kar so naredili slabo in da sem rabla, za to, da sem, kar sem, tudi vse tisto, kar jim ni ratalo in da je marsikaj, kar jim ni ratalo, bilo v soodvinsosti od mene, ker sem tudi kot otrok že prišla z neko svojo naravo, ki se je odzivala na določen način in spodbujala določene njihove odzive... nič ni črno belo, stvari so bolj zapletene, in mislim, da dokler nismo v tej vlogi, dejansko v starševski vlogi, da imamo lahko več iluzij kot si mislimo .... otroci niso lahko vodljivi angelčki, ki bodo vedno dobri, če si ti vedno dober in poštevn...

Jah vsak je človek otrok in starši, res je odvisno od otroka in od staršov, se strinjam nič ni belo in črno in včasih je preveč zapleteno, da bi vse razumeli lahko poskušamo, da bi bilo več ljubezni, dobrote, iskrenosti, zaupanja na obeh straneh in, da se imamo radi, samo to je pomembno.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_blush.gif Res pa je, da mora vsak izbrati svoje življenje, svoje poti.

[none]

Nisem stariš, pa niti nek strokovnjak na tem področju vendar

nekaj misli, morda + ali minus...Vzgoja otrok po moje je zelo

subjektivna in ni dobro, da se nekdo meša vanjo. Cela marketinška in druga

industrija se je razvila in cilja na vzgojo in otroka na splošno,

da bi s tem služila ogromne denarce...

Vsi starši niti niso dobri niti slabi vzgojitelji,

mati narava ima namen zakaj je tako kot je po naravi.

Tudi nek strokovnjak vzgojitelj ali psiholog ni potrebno,

da zna kaj počne je dobro ali slabo za otroka. Večina jih ravna po določeni agendi.

Je pa vzgoja otrok takšna kakšno je okolje in to se vidi vsepovsod.

Opažam, da večina otrok že pri nekaj letih pozna abecedo, morda nekaj prebrati,

poznajo številke in še kaj....Verjetno v takšenm duhu časa prebivamo.

Osebno se mi to zdi napačno, otroci naj se čim dlje igrajo in

lepo bi bilo, da bi življenje tudi tako vzeli kot igro, vsaj to realnost...

Staršom pa predlagam, da svojim šolčkom povedo resnico,

o sistemu v katerem živimo in, da naj mislijo z svojo glavo,

naj nič ne verjamejo na prvo, itd....

[mia4aerobics]

ojla,

me zanima, ce ima kdo scan knjige ali pa za izposodit knjigo od Petra Praperja:

Tako majhen, pa že nervozen!? : predsodki in resnice o nevrozi pri otroku. Knjigarne nimajo vec, knjiznice bom se kontaktirala, ceprav dvomim da bodo imela "frej" izvod....

 

Imamo hudo obdobje trmarjenja pri se ne 2.5 letni tamali,in ta druga se ne 1.5 letna jo posnema, pa bi radi se kaksno idejo, kako obvladovati in razumeti trmo...

hvala!

[mayan]

ojla,

me zanima, ce ima kdo scan knjige ali pa za izposodit knjigo od Petra Praperja:

Tako majhen, pa že nervozen!? : predsodki in resnice o nevrozi pri otroku. Knjigarne nimajo vec, knjiznice bom se kontaktirala, ceprav dvomim da bodo imela "frej" izvod....

 

Imamo hudo obdobje trmarjenja pri se ne 2.5 letni tamali,in ta druga se ne 1.5 letna jo posnema, pa bi radi se kaksno idejo, kako obvladovati in razumeti trmo...

hvala!

 

Mia, kaj ko bi kontaktirala kar njega, če veš, da je knjiga dobra:

 

peter.praper@ikpp.si

 

peter.praper@guest.arnes.si

 

 

 

 

 

Trma... se meni zdi kot nerešljiv vozel.

 

Večkrat sem že sanjala oz. me je tlačila mora, da v naročju nosim svojega otroka, ki je bil ful trmast. Pomislim, da sem to pravzaprav jaz. Vem samo, da je trmo mogoče pogledati tudi pozitivno, z JA konotacijo, ne samo NE. Torej, kot vztrajnost, notranji namen in je lahko kreativna. Tako da je odvisna, kot vse ostalo, od naštega sprejemanja in pogleda nanjo. Trmastemu priznajmo, da ima point, četudi razloga ne vidimo in ga tudi trmasti ne pozna ali ne zna definirat.

Ko pa gledam včasih tisto angleško varuško, pa ji(m) dejansko rata le s sprejemanjem otroka, ljubeznijo in doslednostjo. Mislim si, da je trik v tej tretji osebi, kadar tudi starši pristanejo na to, da so prav tako na nek način učenci.

[butl]

ojla,

me zanima, ce ima kdo scan knjige ali pa za izposodit knjigo od Petra Praperja:

Tako majhen, pa že nervozen!? : predsodki in resnice o nevrozi pri otroku. Knjigarne nimajo vec, knjiznice bom se kontaktirala, ceprav dvomim da bodo imela "frej" izvod....

 

Imamo hudo obdobje trmarjenja pri se ne 2.5 letni tamali,in ta druga se ne 1.5 letna jo posnema, pa bi radi se kaksno idejo, kako obvladovati in razumeti trmo...

hvala!

 

Hojla Mia

 

Trma v situaciji, kakršno maš /starejša, en let razlike, stara 2 let pa pol/, je njen odziv na dogajanje v vaši družini. Ker ne zna govort, pove tkole kt pove.

Že sam prihod novega družinskega člana je šok za otroka. Prej je bla edinka, je bla cel svet, zdej pač ni več. Mami ji ne more več posvečat tolk cajta kt prej, kar je razumljivo a ne, oči pa verjetn tud ne in nov član je kr naenkrat konkurenca, ki ji jemlje očija in mamico in njuno pozornost. Kako naj en.. dve let star otrok dobi pozornost, ki jo je prej mela in ki jo pričakuje, nazaj?

Če je tih, če je mirna, sta oči in mami ponavad zadovoljna a ne, ker mata več cajta al zase al pa za tamalo...in starejša izvisi. Če se pa dere, če trmar, če tepe mlajšo, če tepe sebe...ja...takrat pa oči in mami to porajtata in tko dobi njuno pozornost. Al se dereta nanjo al jo zmerjata al jo udarta al pa privijeta k seb. Karkol. Vidta jo. Dobi vaju in to je pomembno...ker zanjo je bolš da jo tud udarta, kt da jo ne opazta. Da je zbrala trmo kt način komunikacije, je lahko tud al vajina nedoslednost /se prav, če dost cajta vztraja, zmaga/ al pa razlike v prijemih med vama, tko da otrok dobiva dvojna sporočila /se prav, mami reče ne, oči reče ja/

 

Kako spelat?

Dve stvari sta ful pomembni.

Otroka vključta v vse, kar dogajata vidva s tamalo /mal je že pozn, ker se ne doji več, ni pa prepozn/; kopanje, previjanje... in dajta ji vedet, da je pomembna, da je starejša, da se zaneseta nanjo in da to cenita /potrditev/

V odnosu do otroka morta bit enotna in dosledna. Če morta rečt ne, ker je to zanjo res pomembno, pol mora bit to ne od obeh in do konca. Važn je, da ji ta ne povesta na spoštljiv, ljubeč način in da v tem načinu tud vztrajata.

 

To je to. Pr 2,5 letnem otroku je zadost.

 

Držim pesti za vas

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

[butl]

Še nekej bi rad povedal.

Otrokov odziv, ki si ga razlagamo kt trmo,:

je lahko otrokova manipulacija /pr tej starosti otrok to že fajn zna/, če sta vidva nedosledna al pa mata različne poglede v določenih situacijah in tle je vajina naloga, da se uskladita in popucata, kar je med vama in pa da ratata dosledna

je lahko iskanje pozornosti, če se otrok čut spregledan in tle je vajina naloga, da ga vključta v dogajanje v družini, da mu data vrednost, odgovornost, pohvalo, pozornost, posvečen cajt, ko je en od staršev določen cajt samo njemu na voljo brez vpletanja mlajše sestrice

je lahko nerazumljenost ali neslišanost z vajine strani, ko vama otrok hoče nekaj povedat, pokazat.../z besedami pa to še ne zna/, vidva pa ne vesta kva al pa ne uganeta kva al pa nimata cajta, ker mata sama s sabo dost dela, al pa vaju ne zanima, kva vama otrok če povedat... in pol odreagira na nerazumljenost neslišanost tko, da vidva to vidta kt trmo.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

[mia4aerobics]

Mislim, da si zadel bistvo, hvala!

Verjetno gre za kombinacijo trme in manipulacije. S starejšo tamalčko se še danes ukvarjava-mo dosti več, kot z mlajšo, ki je, kot si opisal,bolj zase in zato neopazna. Očitno, pa to ni zadosti za njene potrebe.

Babi ji že pomirjevalne čaje kupujehttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

[Guest Jeti]

kako že pravijo pregovori http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

 

jabolko ne pade daleč od drevesa

otroci so naše ogledalo

 

da vama uspe pri vzgoji deklic ... pomirjevalni čaj bi pa prav prišel tudi fotru http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif ... po moje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/pevc.jpg

 

ej ... ne znam si predstavljati kako izgleda in se pčutiš ob takšni otroški trmi ... ker podobnih težav pri vzgoji nis/em/va imela

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/crossfingers.gif

[Mihela]

Mislim, da si zadel bistvo, hvala!

Verjetno gre za kombinacijo trme in manipulacije. S starejšo tamalčko se še danes ukvarjava-mo dosti več, kot z mlajšo, ki je, kot si opisal,bolj zase in zato neopazna. Očitno, pa to ni zadosti za njene potrebe.

Babi ji že pomirjevalne čaje kupujehttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

meni je zadnjič en prijatu reku, da se je dobro postavit v kožo tega otroka in občutiti kako se zabava, ko ima tko veliko moč nad stvarmi.... sej mogoče ni na mestu, sam vem, da bi meni enu desetletje nazaj mal humorja, pa mal od daleč pogledati trmoglavca, kar prav prišlo...

ta moj prijatelj je reku, da ko se je uživel v otroka, ki je dražu in z njim manipuliral... da se je tudi sam zabaval... kaj ja vem... samo kot idejo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

tudi jaz sem kuhala čaje, z meto, včasih pa malo z materno dušico... tudi v šolo jih je še nosil, da so ga pomirili....

ljudje smo si različni...

vsak ima svoje izzive

najbolje je, če imaš možnost, si dobiti pomoč, da se sem pa tja nekdo drugi ukvarja s tavečjo tamalo, da si lahko povsem od tamale tamale .... ker lahko posledice nosi tamala tamala...

[mayita]

a vi govorite o tmi ali o živčnosti otrok?

jaz se strinjam z butlom ,tma pride pri tej starosti pri vsakemu,čajčki ne bodo pomagali ampak samo komunikacija in otrok mora videti da ne more doseči nič s trmo.ker če mu boste popuščali bo hotel samo več in več in bo vedno bolj trmast .to da imaste še enega otroka ne pomeni da morate popuščati,sploh če je tako trmasta.več pozornosti ji boste dajali več jo bo zahtevala....

moj je star zdele tri leta in ima obdobje velike trme in veliko zahtev.pa še oven je

ko začne trmarit rečem ok pol pa grem sama recimo ven ko se noče obleči.pa pravi pa pejdi . sem šla ven in ga pustila jokat pet minut.zdaj se obleče hitro ne vedno sam če spet začne teči okoli ko se moramo obleči mu rečem prav gre pa mami sama ven in hitro pride.

ko se je v trgovini vrgel na tla ker mu nisem hotela kupiti bonbonov ker je že dobil žogo sem ga pustila tam dokler se ni skuliral.

je pa res da pri vseh otrocih ni isto sam bolj popuščate bolj kolerične delate moja sestra je popustila je hčerka dobila take napde da smo jo dali dobesedno pod mrzli tuš ker ni nič drugega pomagalo. torej da se izognete tem izbruhom ne smete popustiti kadar začne trmarit-ne smete pa začeti vpiti najno ker to samo še poslabša,nejžnejši glas naredite kot da vam je vseeno prej se odzovejo,ker kot je butelj rekel iščejo samo pozornost.

[janko]

sej ne bi rad smetil po temi, k je zlo resna...

ampak trma, ki jo opisujete pri otrocih, je še kako opazna tudi pri odraslih, samo, da ji pravimo malo drugače. govorim o samopomembnosti, ki je eden najpogostejših vzrokov za vse težave v odnosih. tako v službi, kot v družini, kot za šankom na piru, kot tudi tukaj na forumu.

trma, kot ji pravite, je pri malem otroku pač edino razpoložljivo orodje, ali orožje, kakor komu paše to poimenovat, gre se pa za isto stvar.

potem šele pride lenoba, pa egoizem...

maj opinion seweda... kar pomeni, da je čisto možno, da se ne strinjate :-)

[Aliana]

Ena knjiga, ki jo zihr imajo v knjižnici in ki jo je morda na to temo pametno prebrat je Jesper Juul: Kompetentni otrok.

Resno, zelo da misliti. In predstavi problem iz malo drugačne perspektive...

[butl]

Ena knjiga, ki jo zihr imajo v knjižnici in ki jo je morda na to temo pametno prebrat je Jesper Juul: Kompetentni otrok.

Resno, zelo da misliti. In predstavi problem iz malo drugačne perspektive...

 

Zelo dobra knjiga

[Aliana]

Zdajle so jih imeli v Hoferju, za 8€ .. sem si kar privoščila in tri kupila, mi je v večini všeč njegov pogled ...

[cipcipilonika]

jaz sem si pa danes kupila njegovo Hura, gremo jest!

in kar vidim, kako bo čez kak mesec na našpi mizi polno zelenjave, vse pisano od raznih solat in polnozrnatih žit, mojadva otroka bosta pa to z žarečimi učki jedla...

 

in potem zavije svizec čokolado

sem večkrat na njegovih predavanjih, tudi meni je všeč -

[Aliana]

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

 

Midve sva bili pa danes na obisku pri kolegici, ki se je odločila skenslat gluten in mlečne stvari za par mesecev, da vidi učinek, in zdaj malo po mojih navodilih, malo sama čara kruhke iz same ajdove moke, ovsenih kosmičev in lanu in sončničnih semen ... njen dragi pravi, da je bljak, ker so pocasti in mokri (še ugotavljamo čas in temperaturo, da bi tole postal /ta prav/ kruhek), naša tamala je pa danes navdušeno poglodala dva kosa pa še maslo si je lahko sama z nožem gor namazala.

Frendica bila vsa srečna, da pol pa ne more bit tako grozno, če otrok je http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Jaz tudi Hura, gremo jest med drugim vzela. Sem zadnjič malo mami razlagala pa je rekla, da bi ona tud prebrala in se kaj novega naučila, tako da jo jutri čaka v pisarni na mizi Jaz imam pa trenutno Kompetentni otrok do konca za predelat ...

[mia4aerobics]

hvala za vasa stalisca, izkusnje, opazanja, vsa pridejo prav...

 

kar se knjige tice,gospod se mi je oglasil tudi na mail, ampak knjigo se da dobiti samo v knjiznici,...mi jo je sel dragi ze iskat.

 

danes in vceraj je tamala kot jasno sonce, je pa res, da sem tudi jaz manj napeta in da ji pustim, da uveljavlja svojo voljo, seveda tam, kjer je to pomembno zanjo, ko se hoce sama oblect, obut, ceprav ne dela cisto prav in se mi hudo mudi v sluzbo..in tamala cuti vsak nemir in strah v meni in je samo moje ogledalo.ker pridem ze vnaprej z bojaznijo, da bo spet norela, ker ko jo peljem iz vrtca, je divja od jeze, me cuka, grize in sploh vse sama hoce, oblect, obut,..danes in vceraj sem se ji res posvetila , tako, da je tamala tamala bila spet senca,...kako bo to nanjo vplivalo...slaba vest ni prav pozitivna spremljevalka pri odlocnosti v vzgoji... razmisljam, da bi bilo najbolje, da si vsak dan vzamem cas enkrat samo za tamalo, enkrat samo za tamalotamalo...enkrat pa za tavelkega...nekje vmes pa krmarim sama.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif

[Aliana]

Ali pa poskusiš tamalo vklopit v ukvarjanje s tamalotamalo, v kuhanje vklopiš tamalo, medtem ta starejši pelje tamalotamalo na sprehod, zvečer se vsi skupaj eno uro crkljate na kavču ..

Zadnje čase se veliko ukvarjam s frazo 'tukaj in zdaj' .. ena gospa, ki se ukvarja z otroki in odnosi in družino nam je zadnjič razlagala kako so otroci tisti, ki nas, ki smo to že malo pozabili, vlečejo nazaj v tukaj in zdaj. To ponavadi pri nas, zaposlenih, ki imamo polno glavo preteklosti in prihodnosti (kako hitr oblečt, spravit v avto, pridt pravi čas v službo, kaj čaka v službi ... ) zgleda tako, da se otrok, ko se nam najbolj divje mudi, vsede na tla al pa začne 'glistit' (tako jaz rečem, kadar rata tako mehka, da je ne morem v rokah obdržat in noče stat na nogah) in se ne pusti oblečt, obut in tuuuuuli zraven

Ma saj si že sama ugotovila, če se v takem momentu skuliraš, umiriš, prideš nazaj ... se tud otrok skulira, ne rabi te več vlečt k sebi, ker si pri njemu ... in načeloma (v večini primerov) ti še vseeno uspe pravi čas priti, kamor si namenjen, ker otrok kar naenkrat dovoli, da mu samo malo pomagaš in če je takih trenutkov čez dan čim več, te otrok tolk manjkrat kliče nazaj in sta posledično oba bolj mirna, skulirana in srečna.

 

Še ena stvar mi je bila zanimiva in me je mal ... ne vem, šokirala .. je tale gospa rekla, da ko se rodi še en otrok, je prvorojenec še vedno prvorojenec. In mu te vloge ne smemo vzet. Ker potem ne ve kam bi se dal ... Kaj sem pa zdaj, če nisem več prvi? Nimam pojma kako to v praksi izvedeš, ona je rekla, da je fajn, če se ta mlajšemu več oči posveča, ker tebe dobi itak veliko že tako ali tako, preko dojenja, pač vseh osnovnih stikov, ki jih ima mama z dojenčkom ... In počasi, počasi daješ starejšemu možnost, da predela in se spet umesti v družino, kjer je še vedno prvi, ni pa Edini. ...

 

Saj bo, naporno mate, čimveč stvari si povedat, kaj vaju muči, na lep način, brez obtoževanja ... Zvečer, ko grejo otroci spat, si vzet pol urce samo zase, ne za TV ... Vidim pri naju, ko sva midva našpičena, je tamala obupna, ko se zmeniva, skulirava, rata cel srček ... Ful nas berejo ... Še stvari, ki jih mi ne dojamemo, ki smo jih samo mimogrede pomislili in stlačili v podzavest .. jih oni preberejo in to na glas Kar je fajn, v bistvu, ker moraš potem delat na tem ... Naporno, sploh ker so zraven še vse obveznosti, če hočeš, da lajf teče približno naprej, ampak .. Se splača vzet si čas. Zdajle, ko so pikice male luštkane, jim lahko največ damo .. zdajle ne smemo imet izgovora, da ni časa ...

[butl]

Ali pa poskusiš tamalo vklopit v ukvarjanje s tamalotamalo, v kuhanje vklopiš tamalo, medtem ta starejši pelje tamalotamalo na sprehod, zvečer se vsi skupaj eno uro crkljate na kavču ..

Zadnje čase se veliko ukvarjam s frazo 'tukaj in zdaj' .. ena gospa, ki se ukvarja z otroki in odnosi in družino nam je zadnjič razlagala kako so otroci tisti, ki nas, ki smo to že malo pozabili, vlečejo nazaj v tukaj in zdaj. To ponavadi pri nas, zaposlenih, ki imamo polno glavo preteklosti in prihodnosti (kako hitr oblečt, spravit v avto, pridt pravi čas v službo, kaj čaka v službi ... ) zgleda tako, da se otrok, ko se nam najbolj divje mudi, vsede na tla al pa začne 'glistit' (tako jaz rečem, kadar rata tako mehka, da je ne morem v rokah obdržat in noče stat na nogah) in se ne pusti oblečt, obut in tuuuuuli zraven http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Ma saj si že sama ugotovila, če se v takem momentu skuliraš, umiriš, prideš nazaj ... se tud otrok skulira, ne rabi te več vlečt k sebi, ker si pri njemu ... in načeloma (v večini primerov) ti še vseeno uspe pravi čas priti, kamor si namenjen, ker otrok kar naenkrat dovoli, da mu samo malo pomagaš http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png in če je takih trenutkov čez dan čim več, te otrok tolk manjkrat kliče nazaj in sta posledično oba bolj mirna, skulirana in srečna.

 

Še ena stvar mi je bila zanimiva in me je mal ... ne vem, šokirala .. je tale gospa rekla, da ko se rodi še en otrok, je prvorojenec še vedno prvorojenec. In mu te vloge ne smemo vzet. Ker potem ne ve kam bi se dal ... Kaj sem pa zdaj, če nisem več prvi? Nimam pojma kako to v praksi izvedeš, ona je rekla, da je fajn, če se ta mlajšemu več oči posveča, ker tebe dobi itak veliko že tako ali tako, preko dojenja, pač vseh osnovnih stikov, ki jih ima mama z dojenčkom ... In počasi, počasi daješ starejšemu možnost, da predela in se spet umesti v družino, kjer je še vedno prvi, ni pa Edini. ...

 

Saj bo, naporno mate, čimveč stvari si povedat, kaj vaju muči, na lep način, brez obtoževanja ... Zvečer, ko grejo otroci spat, si vzet pol urce samo zase, ne za TV ... Vidim pri naju, ko sva midva našpičena, je tamala obupna, ko se zmeniva, skulirava, rata cel srček ... Ful nas berejo ... Še stvari, ki jih mi ne dojamemo, ki smo jih samo mimogrede pomislili in stlačili v podzavest .. jih oni preberejo in to na glas http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png Kar je fajn, v bistvu, ker moraš potem delat na tem ... Naporno, sploh ker so zraven še vse obveznosti, če hočeš, da lajf teče približno naprej, ampak .. Se splača vzet si čas. Zdajle, ko so pikice male luštkane, jim lahko največ damo .. zdajle ne smemo imet izgovora, da ni časa ...

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif ful dobr

 

Kako v praksi izvedeš, da je prvorojenec še zmerej prvorojenec? Tko da mu daš zadolžitve, ob katerih začuti, da je pomemben in seveda ustrezno priznanje /recimo, da merka tamalga...par sekund al pa dalj časa, odvisno od starosti a ne, ker mu s tem pokažeš, da mu zaupaš, da se zaneseš nanj in da ga tud pohvališ pol/

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Aliana]

Ja, ampak pri tem paziš, da sčasoma ne pade 'vsa skrb' za tamalega na starejševa ramena

NAšim doma je to lepo uspelo, sem vedno z veseljem skrbela za bratca, dokler je bilo treba, potem sva v nekem trenutku le dojela, da sva oba odrasla

Kolegica ima pa cele travme okrog tega, kako je bila vedno ona tista, ki je bila odgovorna za tamalga in je morala ostajat doma in ga pazit ...

[butl]

Ja, gotov...gre se za občutek pomembnosti /sposobnost, odraslost, zaupanje/. Teb so ga očitno dal /verjetn si bla pohvaljena/, za kolegico je bla pa samo obremenitev /verjetn je namest pohvale dobila grajo, če se je staršem zdel, da ne merka dost dobr/. A ne, osredotočanje. Če se na napake, pluse pa spregleda, to glih ni vzpodbudno za malčka. Drgač je pa merkanje samo primer, lahko je karkol, kar starejšega loč od mlajšega tko, da mu daje občutek da on pa že zmore, že zna

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Iknee]

Ja, gotov...gre se za občutek pomembnosti /sposobnost, odraslost, zaupanje/. Teb so ga očitno dal /verjetn si bla pohvaljena/, za kolegico je bla pa samo obremenitev /verjetn je namest pohvale dobila grajo, če se je staršem zdel, da ne merka dost dobr/. A ne, osredotočanje. Če se na napake, pluse pa spregleda, to glih ni vzpodbudno za malčka. Drgač je pa merkanje samo primer, lahko je karkol, kar starejšega loč od mlajšega tko, da mu daje občutek da on pa že zmore, že zna

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

 

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif ful dobr

 

Kako v praksi izvedeš, da je prvorojenec še zmerej prvorojenec? Tko da mu daš zadolžitve, ob katerih začuti, da je pomemben in seveda ustrezno priznanje /recimo, da merka tamalga...par sekund al pa dalj časa, odvisno od starosti a ne, ker mu s tem pokažeš, da mu zaupaš, da se zaneseš nanj in da ga tud pohvališ pol/

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

Zadolžitve niso vse, lahko so tudi dvorezen meč v tem primeru. V praksi potrdiš prvorojencu njegovo mesto v družini preprosto in dobesedno tako, da je prvi med sorojenci. Vsak ima svoje mesto v družini, vsi lepo po vrsti, na primer pri mizi: najprej postreženo očetu in mami, potem prvi otrok, šele potem njegov mlajši bratec. Ko gremo ven, se najprej posvetiš njemu, ko je on uštiman, pa se posvetiš še bratcu, in po možnosti vključiš še starejšega v pomoč ( s tem ga potrdiš kot sposobnega, hkrati pa spozna, da prednost prinaša tudi nekaj dodatnega dela in odgovornosti)... in tako pri vseh vsakdanjih dejavnostih. Otroci skozi to začutijo red in varnost v družini, nimajo kake hude potrebe po tem, da bi se morali boriti za svoje mesto v družini. Pogosto nehote naredimo to napako, da malemu dajemo prednost pri hranjenju, oblačenju, darilih, ko jih predstavljamo drugim ljudem, ko pridejo sorodniki na obisk, se najprej zakadijo k luštkanemu malčku etc. ... češ, saj ti si pa ja že velik in boš lažje počakal, potem tudi potrjevanje preko zadolžitev ne bo kaj prida delovalo, lahko ima celo kontra učinek. Ta mesta v družini zares delujejo, preverjeno pri treh otrocih. Tudi tamali to dobro sprejemajo, čeprav so na drugem mestu, zdi se, da je to nek naravni red, ki ga otroci intuitivno dobro sprejemajo. Hkrati pa ta red preprečuje, da bi bili tamali razvajeni in obsuti s preveč pozornosti. Naravni red prinese v družino mir in občutek varnosti vsem.

[mia4aerobics]

To je problem celotne zahodnjaške vzgoje. Moj dragi pravi, da je to predvsem problem nadvlade matriarhata. V patriarhalnih družbah, ta naravni red, ki si ga opisala, funkcionira naravno.

Verjetno zato, ker do otrok nimajo takega odnosa, že v štartu, ko se zanje odločajo. Otrok jim ni krona kariere, jim ni potreba po crkljanju in ustvarjanju toplega doma, temveč je otrok bodoče produkcijsko sredstvo za preživetje družine.